Danes je samo po sebi umevno, da nam voda priteče iz pipe, pred petdesetimi leti pa temu ni bilo tako. V okoliških vaseh so vodovod dobili šele v šestdesetih letih. Ljudje so zato lovili deževnico, iskali vodne izvire in si naredili šterne, korita in perišča. Živino so dvakrat dnevno gnali do korit, da se je napojila. Korita so bila tudi ob poteh, po katerih so gnali živino na pašo ali na planino. Nekateri so imeli svoje šterne, drugi skupne in so tja hodili po vodo.

Zanima nas, kakšno je stanje danes, ugotavljamo, da je večina štern podrtih ali le za okras, le nekaj jih deluje. Korita so večinoma prazna, razbita, nekaj je obnovljenih ali novih.

V naslednjih tednih vam bomo predstavili nekaj korit, štern in perišč, veseli pa bomo vaših odzivov oz. dodatnih informacij.