Na Bledu z okolico najdemo  v gozdovih, parkih in vrtovih kar veliko črnega bora. To je vrsta bora, ki ima goste, dolge iglice, lahko uspeva na zelo skalnatih tleh in s svojim debelim lubjem kljubuje požarom. Črni bor v okolici Bleda ni avtohton, najbližje naravno najdišče je Ajdna v Karavankah.

Pred 100 leti so prav s to vrsto bora pogozdovali goličave na Krasu. Tudi večina črnega bora, ki ga najdemo v gozdovih okoli Bleda in v  osrednjem parku, je starega okoli 100 let.

Dokler je bil bor zdrav, je bil v gozdu skoraj neopazen. Vedno višja starost dreves in  suha, vroča poletja ter letošnja suha zima pa so načeli zdravje teh dreves. Že v letu 2010 smo opazili prva sušenja šopov iglic na zunanji strani krošenj. Ugotovili smo, da je  vzrok venenja bakterijska bolezen, sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea). Menili smo, da bomo z odstranitvijo sušečih dreves bolezen zatrli, zato je bilo na Grajskem hribu posekanih nekaj propadajočih dreves.

Neslednje leto se je pokazalo, da je bolezen šele dobivala zagon, saj se je razširila tudi na ostale skupine dreves. Komaj je še možno najti odraslo drevo, ki ima zdrave vse iglice.

Najbolj so prizadeta drevesa v  največjih skupinah - prisojno  pobočje Osojnice in  Grajski hrib. Na teh lokacijah letos opažamo pospešeno sušenje vej in celih dreves. Pojav je tako močan, da že moti najlepše estetske vedute Bleda. Bolezen je napadla tudi mlajša drevesa po vrtovih in nekaj lastnikov je zaskrbljenih spraševalo, kaj je možno storiti.

Pri skupinah starejših dreves v gozdu so vsi ukrepi varstva  neuspešni.  Stara drevesa so  manj odporna, krošnje so velike in visoke, tako da škropljenja niso učinkovita. Ker se  gliva  širi preko okuženih iglic in storžev, je potrebno posekati drevesa, ki imajo večino odmrle krošnje.

V urbanem okolju pri mlajših drevesih je možnosti za zatiranje škodljive glive več:

Poskrbeti moramo, da ne pride do sušnega stresa, torej je v suši priporočljivo redko in močno zalivanje.

Če drevo raste v gneči z ostalim drevjem, mu je potrebno  sprostiti krošnjo, tla v nerastni dobi pognojiti in koreninam omogočiti nemoteno rast.

Če ni ekološko sporno, lahko ogrožena  drevesa pred boleznijo zaščitimo s škropljenjem z bakrovimi pripravki. Prvo škropljenje izvedemo aprila, drugo pa maja, ko so poganjki najbolj dovzetni za bolezen.

Kakšna je prihodnost črnega bora?

Računamo, da se bodo v gozdu ohranile skupine mlajšega bora in redki vitalni stari bori. Pri borih na vrtovih pa moramo pretehtati ali bomo bor pustili in čakali, kaj se bo zgodilo, ali pa bomo  bolj aktivno skrbeli za varstvo, je zapisala  Vida Papler-Lampe iz Zavoda za gozdove, območna enota Bled