22. junija smo se člani FD Bled v poznih popoldanskih urah odpeljali na skoraj enotedensko turnejo v Makedonijo. Peljali smo se preko Hrvaške in Srbije in ob 8.00 uri zjutraj prispeli v Skopje. Nastanili smo se v hotelu blizu mesta. Tam nas je toplo sprejela  predsednica slovenskega združenja France Prešeren  iz Skopja Anastazija Ribarski.

Ko smo se okrepčali in osvežili, smo se z avtobusom in vzpenjačo v spremstvu vodiča Pavleta odpeljali na 1066 m visoko goro Vodno nad Skopjem. Z gore je lep razgled na Skopje in okolico. Posebna atrakcija na gori  je Milenijski križ, ki  je največji na svetu, visok 68 metrov. Osvetljuje ga 550 reflektorjev in je viden po vsem Skopju in daleč naokoli. Križ je bil postavljen leta 2002 v počastitev 2000 letnice krščanstva.

Na gori je bilo rahlo vetrovno in prijetno toplo. Kljub temu, da nas je v hotelu že čakalo kosilo in potem voden ogled mesta, se nam ni posebno mudilo, kajti v  mestu  je bilo skoraj 40 stopinj C.

Skopje je mesto nasprotij. Na obrobju mesta prevladuje  umazanija in revščina, v osrčju pa nepopisen blišč in bogastvo. Mesto krasi več kot 100 bronastih kipov, trdnjava Kale, mošeja Mustafa Paše, slavolok zmage in še nešteto na novo zgrajenih kulturnih zgradb ter vladnih palač v slogu neoklasicizma in neobaroka.

Prevzeti od vsega videnega smo se proti večeru vrnili v hotel, se tam spoznali z oktetom Castrum iz Ajdovšine, prisluhnili  njihovemu petju in z njimi preživeli lep večer.

Naslednji dan  smo imeli do večera prosto. Eni smo izkoristili prosti čas za ogled trgovin,  nakupe in ogled muzejev, drugi pa so se z ladjico popeljali po kanjonu Matko in si ogledali čudovito podzemsko jamo.

Zvečer  smo na povabilo Slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja   nastopili na svečani prireditvi, v počastitev 25. obletnice samostojnosti Slovenije. Svečana prireditev se je pričela ob 20.00 uri pred memorialnim muzejem Holokavst v Skopju. Na proslavi so poleg nas nastopili še pevski zbor France Prešeren iz Skopja in oktet Castrum iz Ajdovšine. Proslave se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Skopju Branko Rakovec.

Po končani prireditvi smo nastopajoči skupaj s predsednico slovenskega  združenja France Prešeren Anastazijo Ribarski, dirigentom pevskega zbora France Prešeren iz Skopja Tomislavom Šopovom, s Slovenci iz Skopja in z drugimi makedonskimi prijatelji Slovencev, nazdravili rojstnemu dnevu naše mlade države Slovenije in  si ob slovesu obljubili, da bomo tudi v prihodnje gradili most prijateljstva.

Zjutraj smo se odpeljali na Ohrid, na  I. festival »Slovenija na Ohridu«.

Po kosilu smo si privoščili skok v čisto vodo Ohridskega jezera, se na hitro »ogvantali« v noše in se v centru mesta ob 18.00 uri priključili v povorko, v kateri so bile zbrane  vse nastopajoče skupine.  Povorka je potekala vzdolž ohridske obale in se je zaključila na letnem prizorišču Dolni Saraj.  Sledila je uradna otvoritev festivala s kratko predstavitvijo skupin. Vsepovsod nas je  veselo pozdravljala množica turistov in domačinov in ni jih bilo malo, ki so se hoteli  z nami tudi slikati. V poznih nočnih urah smo se utrujeni, a navdušeni nad dogajanjem vrnili v hotel.

Naslednje dopoldne  smo imeli organiziran  ogled mesta Ohrid in njegovih znamenitosti.

Ob 17.00 uri pa se je na trgu, v osrčju Ohrida, začel festival, na katerem so sodelovali pevski zbori, mažoretke  in folklorne skupine. Sodelovalo je  590 nastopajočih, 21 različnih skupin, 17 slovenskih mest in vsi mi smo pridali svoj delček v mozaik uspešne predstavitve naše Slovenije na Ohridu, Balkanskem biseru. Festival se je zaključil v poznih večernih urah. Ogledalo si ga je veliko število gledalcev, ki so vsako nastopajočo skupino nagradil z burnim aplavzom.

.

Naslednji dan je bil naš zadnji dan na Ohridu. Izkoristili smo ga za ogled otoka Nauma, obisk bazarja in prodajaln z unikatnim nakitom iz ohridskih biserov.

V večernih urah smo bili vsi nastopajoči vabljeni na slovesni zaključek festivala. Žal naše skupine na slovesnem zaključku festivala ni bilo. Zaradi obveznosti nekaterih članov, ki so jih čakale doma, smo se že v popoldanskih urah odpeljali nazaj proti domu.

Bili smo  žalostni, ker smo morali oditi pred zaključkom festivala, pa vendar smo bili hkrati srečni in veseli, da smo bili lahko del te veličastne prireditve. Hvala organizatorjem  festivala, še posebej predsedniku festivala Zoranu Strezovskemu, izvršnemu direktorju Alešu Breznikarju, koordinatorki festivala Tadeji Rozman,  udeležencem festivala in vsem, ki so poskrbeli za čudovito vzdušje, dobro počutje in lepe spomine, ki jih bomo še dolgo podoživljali.