Poletni dnevi prinašajo visoke temperature in s tem vročino. Le ta lahko zelo vpliva na naše počutje in zdravje. Še posebej so občutljivi na vročino otroci, starejši, bolniki. Posledica visokih temperatur so lahko razne zdravstvene težave, težje delamo, sploh zunaj. Da bi ublažili težave vročih dni, iščemo senco zunaj in hladimo prostore. Prav hlajenje prostorov pa je velik porabnik električne energije poleti ter prispeva k povišanim obremenitvam električnega omrežja.

Hladilne naprave - klime, ki so danes že vse več prisotne po naših domovih, delujejo na električno energijo. Zato je pametno izvesti ukrepe, ki zmanjšujejo uporabo hladilnih naprav, saj s tem zmanjšujemo porabo električne energije ter posledično tudi stroške. Med te ukrepe najprej štejemo predvsem aktivnosti za zmanjšanje vnosa toplote v prostore. Torej da zasenčimo okna z zunanje strani z roletami, žaluzijami, tendami itd.  Nadalje je pametno, da v času najvišjih zunanjih temperatur v prostorih, ki jih želimo imeti hladne, po možnosti ne uporabljamo naprav, ki ogrevajo prostore. Take naprave so na primer: pečica, štedilnik, fen, ipd. Seveda pa je smiselno, da v tem času tudi intenzivno ne prezračujemo prostorov.

Naslednji ukrep je naravno hlajenje prostorov, kar pomeni, da izrabimo hladnejše dele dneva, običajno je to noč in takrat intenzivno prezračujemo prostore. S tem prostore tudi ohlajamo. Akumulacija hladu v prostorih je sicer odvisna od gradbenih materialov objekta. Kamnite in betonske stene akumulirajo več energije kot pa lahka na primer lahka gradnja.

Ko pa ti ukrepi ne zadostujejo več in moramo vklopiti klimatsko napravo imamo še vedno možnosti prihraniti pri porabi električne energije. Ukrepi, ki jih je mogoče izvesti za manjšo rabo električne energije so sestavljeni iz vzdrževanja naprave, lokacije naprave, in racionalne uporabe klimatske naprave.

Redno vzdrževana klimatska naprava deluje pri boljših izkoristkih energije, kot pa zanemarjena, s starimi zamazanimi filtri opremljena naprava. Tudi s hladilnim plinom mora biti naprava napolnjena na optimalni tlak.

Klimatska naprava izpihuje hladen zrak, ki je je lahko moteč. Zato je veliko naprav nameščenih v hodnike, stopnišča. Ta lokacija po navadi ni najboljša, ker so ti prostori manj izpostavljeni pregrevanju in tako hladnejši in potrebujejo manj hlajenja. Da bi naprava učinkovito ohlajala jo je najbolje namestiti v najbolj pregret prostor. To je običajno prostor orientiran na jug ali zahod z veliko steklenimi površinami. Izpih zraka je dobro, da je neoviran. Najbolje je, če je hladen izpihan zrak usmerjen čim višje pod strop po daljši stranici prostora tako, da potem počasi pada navzdol. Prav tako ni dobro, da je naprava nameščena poleg virov toplote. Tudi namestitev nad omaro, za zaveso in podobno ni ustrezna. Če bo pretok zraka oviran, bo učinek klimatske naprave manjši. Posledično bo le ta več delovala in hkrati bo njena življenjska doba krajša.

Največji prispevek k zmanjšanju rabe energije pa zagotovo prinese racionalno uporabljanje klimatske naprave. To pomeni, da ne pretiravamo z nizkimi temperaturami hlajenja prostora. Priporoča se hlajenje za nekje 5^oC manj od zunanje temperature. Naprava bo tudi sušila zrak. Prav vlaga pa je tista, ki pri višjih temperaturah najbolj moti počutje človeka v toplih prostorih, saj je ob povišani vlagi oteženo naravno hlajenje človeka z znojenjem.

Z izvajanjem čim več ukrepov lahko v poletnih dneh močno zmanjšamo porabo električne energije za hlajenje prostorov in s tem prispevamo svoj delež za boljše okolje v katerem živimo.

Anton Marc

Energetski svetovalec mreže ENSVET – pripravnik

https://www.ensvet.si