Tudi v lanskem letu smo člani komisije obravnavali kar nekaj prošenj za presojo varnosti dreves v okolici domov občank in občanov. Po terenskih ogledih in pogovoru z lastniki smo uspeli marsikatero dovolj vitalno in zdravo drevo ohraniti, pri zahtevnejših primerih pa smo sodelovali in se posvetovali tudi z arboristko svetovalko z mednarodnim certifikatom s področja vrednotenja varnosti in nege dreves.

Spomladi je bil največji uspeh, da smo pri rekonstrukciji galerije – pešpoti ob jezeru na Mlinem uspeli obvarovati in ohraniti zelo redko drevo makluro, ki je postala tudi drevo leta 2024 na Bledu.

Konec zime in konec jeseni je stekel posek suhih dreves na in nad gozdnim robom med Malo Zako in Grajskim kopališčem nad sprehajalno potjo Veslaške promenade. Nevarna drevesa so bila za posek predhodno označena s strani Zavoda za gozdove. Večina posekanih suhih dreves bo strohnela v gozdu. Ta drevesa so položena prečno na pobočja, s čimer na strmih pobočjih preprečujejo kotaljenje kamenja, mladim drevesom pa obenem zagotavljajo hranilne snovi in vlago.

Pred začetkom vegetacijske sezone ponovno ozaveščamo, na katera drevesa bodite v svoji okolici najbolj pozorni, saj so (naj)manj statično stabilna, s čimer lahko ogrozijo varnost ljudi in okolice.

1.  Suha drevesa in drevesa z oslabelimi, slabše vitalnimi, presvetljenimi krošnjami.

Vitalnost krošenj je v prvi vrsti odvisna od vitalnosti korenin in drevesa s slabše vitalnimi, redkejšimi, presvetlenimi krošnjami nakazujejo, da se nekaj negativnega dogaja na območju korenin. Poškodbe korenin oziroma njihovo odmiranje se največkrat pojavi ob različnih gradbenih delih in glivičnih okužbah (napadom parazitkih gliv), ki povzročijo razkroj korenin.

Na Bledu oziroma v blejski občini se razkroj korenin kot posledica napada parazitskih gliv najpogosteje pojavlja zaradi napada glive mraznice pri malih (Fraxinus ornus) in velikih (Fraxinus excelsior) jesenih. Še posebej nevarni so jeseni s presvetljenimi (redkimi) krošnjami, pri katerih je njihov koreninski sistem že močno prizadet in preperel, delna olistanost dreves pa ob vetru še vedno nudi večji upor, ki ga prizadete korenine ne morejo več kompenzirati. Pri z mraznico močneje napadenih jesenih zato pogosto prihaja do izruvanja še delno olistanih dreves, še posebej, če drevesa rastejo na vlažnih in nagnjenih ter vetru izpostavljenih terenih. Pri že suhih drevesih pa so izruvanja celega drevesa zelo pogosta.

Poleg jesenov se še naprej množično sušijo in odmirajo tudi bresti, ki jih prizadene holandska bolezen. Slednja sicer ne razkraja koreninskega sistema in posledično stabilnosti celotnega drevesa ne zmanjšuje tako močno kot gliva mraznica, lahko pa prihaja do odlomov in padca suhih vej. V vsakem primeru je suha oziroma močno napadena in okužena drevesa priporočljivo čimprej odstraniti in jih nadomestiti z drugimi, primernejšimi drevesnimi vrstami za posamezno lokacijo.

fotografija: Padlo drevo velikega jesena zaradi odmrtja korenin kot posledice okužbe z glivo mraznico (levo) in okužba (uleknjeno tkivo), ki je iz korenin že napredovala v koreničnik drevesa (desno).

2.  Drevesa, ki ostanejo sama po poseku dreves v njihovi neposredni okolici in drevesa s poškodovanim koreninskim sistemom.

Tako kot ljudje so tudi drevesa povezana med seboj. Svoj koreninski sistem razvijejo v sožitju in glede na morfologijo razpoložljivega prostora, ki si ga delijo s svojimi »drevesnimi sosedi«. Zato vsaka odstranitev v skupnem drevesnem sestoju vpliva na rast in stabilnost drevesa v (neposredni) bližini, saj s svojo krošnjo blaži sunke vetra. V praksi to pomeni, da je pri odstranitvah dreves potrebno preučiti, kako na novo nastale «spremenjene« vetrovne razmere vplivajo na drevesa, ki ostanejo.

Vsaka poškodba koreninskega sistema, predvsem primarnih, glavnih korenin, lahko močno zmanjša stabilnost drevesa, še posebej, če iz smeri poškodbe korenine (za)piha močnejši veter. Zato je v primeru, da se večjim poškodbam drevesnih korenin pri gradbenih delih ne da izogniti, bolje, da se drevo odstrani in na njegovo mesto oz. v neposredno bližino posadi nadomestno drevo.

 3.  Nepravilno negovana (obrezana) drevesa 

Najboljša popotnica za čimmanj vzdrževanja čimbolj zdravih dreves je izbira primernih drevesnih vrst za posamezno lokacijo. Lastniki vrtov še vedno pogosto izbirajo in sadijo prebujno rastoče drevesne vrste preveč blizu svojih domov. Kasneje pa, ko drevesu primanjkuje rastnega prostora ali zraste previsoko, drevo kar naenkrat premočno nestrokovno obrežejo (»obglavijo«).  Drevo velikih ran ne more več zaceliti in na njihovem mestu se začne razkroj tkiva, ki se z leti samo še povečuje in povzroči propadanje drevesa.

Prevelike rane (s premerom > 8 cm) se pri listavcih z mehkim lesom (lipa, lipovec, lipa, breza, divji kostanj, itd.) slabo ali pa sploh ne zacelijo, lesno tkivo pa začne hitro propadati. Nadomestni poganjki so na razkrajajoče tkivo slabo pritrjeni in s tem zelo občutljivi na lomljenje ob težkem snegu oz. močnejšem vetru.

Na Bledu se tudi na javnih površinah in neposredno ob jezeru na žalost nahaja kar nekaj dreves, ki so bila v preteklih desetletjih deležna nestrokovne, škodljive nege. Nepravilno izvedena nega pa ne slabi le vitalnosti drevesa, ampak povzroči, da je drevo manj stabilno in bolj nevarno za ljudi in okolico.

Dolgoročne posledice napačne nege so lepo vidne na spodnjih slikah, pri čemer smo lahko samo hvaležni, da odlomi mogočnih vej, ki so se zgodili septembra pred dobrimi tremi leti na Mlinem in aprila v lanskem letu pod vilo Adora, niso nikogar (usodno) poškodovali. Kako močan razkroj lesnega tkiva je povzročila napačna nega pred desetletji, se najbolj nazorno vidi na drugi in tretji sliki, kjer je razvidno, da so se 40 cm debeli nadomestni poganjki držali drevesa samo še s 5 cm zdravega lesa. Navkljub tako močnemu in nevarnemu notranjemu razkroju pa je drevo na zunaj izgledalo popolnoma zdravo, kar pa predstavlja še večji problem pri vrednotenju varnosti in vitalnosti drevesa. Velike rane so se z desetletji sicer skoraj popolnoma zaprle, razkroj lesnega tkiva v notranjosti pa se je še vedno nadaljeval, zaradi česar je drevo postajalo vedno bolj nevarno.

Odlom razkrojenega kostanja  pred dobrimi tremi leti septembra na Mlinem. Navkljub svojemu zelenemu in vizuelno zdravemu zunanjemu izgledu je bilo drevo v svoji notranjosti popolnoma razkrojeno, s tem pa nevarno za ljudi in okolico.

Zelo podobna zgodba se je odvila pri stoletnem kostanju ob jezeru pod vilo Adora, kjer se je odlom, na srečo na strani proti jezeru, zgodil lanskega aprila. Tudi ta odlom je posledica razkroja lesnega tkiva na višini približno petih metrov, na kateri se je pred več desetletji izvedla premočna nestrokovna rez.

Fotografija: Kostanj pod vilo Adora, ki se je razlomil lanskega aprila. Na desni sliki je lepo viden dolgoletni notranji razkroj, ki ga je povzročila neprimerna nega drevesa pred desetletji.

Poleg zmanjšane varnosti pa ima premočno obrezovanje krošnje negativen vpliv tudi na dolgoročno zdravje drevesa. Predvsem pri starejših drevesih lahko premočna rez zmanjša vitalnost drevesa ter skrajša njegovo življenjsko dobo. Nestrokovno negovana drevesa so tako tudi za naročnika oz. lastnika dolgoročno gledano najdražja drevesa. Zato je zelo pomembno, da se z nego dreves ukvarja strokovno usposobljen izvajalec, z odgovornostjo in pozitivnim odnosom do zdravja dreves. Močnejša rez oz. znižanje dreves je koristna samo v primeru starejših, veteranskih dreves, pri katerih se s strokovnimi pregledi in meritvami ugotovi, da je zmanjšanje obsega krošnje nujna rešitev za zadostno povečanje njegove varnosti, ki bi še omogočila njegovo ohranitev.

Če imate v vaši okolici dileme ali vprašanja glede varnosti in nege drevja, se tudi v letošnjem letu lahko obrnete na strokovno komisijo. Vloge za oglede se zbirajo na e-naslovu  Marko.Mencinger@bled.si. Po terenskem ogledu komisija napiše in pošlje zapisnik in priporočene ukrepe za nego dreves. V primeru njihove neizogibne odstranitve pa vam obenem svetuje tudi o izboru čim primernejših vrst za nadomestno zasaditev za posamezno lokacijo. Poleg priporočenih ukrepov vam komisija lahko svetuje tudi strokovne izvajalce del.

Člani komisije smo: Marko Mencinger, predstavnik občine

                               Vida Papler-Lampe, gozdarka

                               dr. Jan Bizjak, agronom

Ob tej priložnosti občane in občanke pozivamo, da do konca maja  na gornji e-naslov prijavijo za njih najbolj zanimivo drevo, ki raste na Bledu. Komisija bo tako kot lani izbrala eno drevo, ga opisala ter poudarila njegove kvalitete in pomanjkljivosti. Lani je bilo drevo leta maklura, ki raste tik nad jezerom pod novo galerijo na Mlinem.

Sadimo ter z občutkom in znanjem negujmo. Tako drevesom na najboljši možni način izkažemo hvaležnost za ves dobrobit, ki nam ga prinašajo.

Čimbolj zdravo leto 2025 s čimveč lepimi trenutki v naravi in družbi dreves vam želimo!