Nagrado je v Gabrovem osebno sprejela direktorica Zavoda za kulturo Bled mag. Lea Ferjan:
»Ob tej priložnosti se želim zahvaliti ekipi, s katero sem sodelovala pri pripravi kandidature, pri strokovni predstavitvi Blejskega gradu v mesecu juniju mednarodni žiriji, nastop na konferenci pa je bil izpeljan z željo in energijo, da pri komisiji razpršim še zadnje dvome, da si kipec slovanske boginje življenja zasluži prav Blejski grad. Pravijo, da je pomembno sodelovati. Sama pa dodajam, da je zmagati lepo in sladko.«

V Zavodu za kulturo Bled smo v začetku leta 2024 začeli pripravljati kandidaturo za Blejski grad na razpis Foruma slovanskih kultur, ki ga vodi dr. Andreja Rihter, v kategoriji najboljši kulturni in naravni spomenik v slovanskih državah. Kot poudarjajo v FSK je namen nagrade živa za najboljši slovanski muzej in najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik »prepoznati, spodbujati, nagraditi in pospeševati eksperimente, projekte in prakse v muzejskem sektorju v posebnem kulturnem in geografskem okviru evropskih držav slovanskih narodov ter prepoznati posebnosti in posebne vrednote slovanskega sveta z njegovimi zgodbami, tradicijami in dediščino, skupnimi in včasih zelo različnimi koreninami, pa tudi težavami.«

Države članice FSK imenujejo sodnike iz vsake države. Sodeluje tudi Evropska muzejska akademija, ki zagotavlja tri ali štiri sodnike iz svoje skupine strokovnjakov. Sodniško ekipo sestavlja 14 članov. Člani žirije prihajajo iz različnih okolij, so direktorji muzejev, svetovalci za upravljanje s kulturo, kustosi, muzejsko osebje, ki dela v odnosih z javnostmi, in strokovnjaki za trženje. Žirija obišče vse prijavljene in
nominirane muzeje, kar je redka in edinstvena praksa, ki bogati tako muzeje kot sodnike za nagrado Živa. Kot poudarjajo »neprecenljivost osebne izkušnje predstavlja dodaten vidik strokovnega ocenjevanja, pri katerem se osredotočajo na izjemno in ustvarjalno rabo zbirk v kombinaciji z inovativnim interpretativnim pristopom.«

Blejski grad je v mesecu juniju tako obiskala komisija, ki sta jo sestavljala dr. Lidija Nikočević s Hrvaške, višja kustosinja v Etnografskem muzeju Istre in Dirk Houtgraaf z Nizozemske, izpraševalec v Izobraževalnem inštitutu za strateško upravljanje.

Letošnje strokovno srečanje, na katerem so že desetič podeljevali nagrade Živa je potekalo med 25. in 27. septembrom v bolgarskem mestu Gabrovo, ki se ponaša z regionalnim etnografskim muzejem na prostem ETAR. Poleg bolgarskih državnih inštitucij je projekt podprlo tudi slovensko Ministrstvo za kulturo. Dvajset muzejev iz desetih držav se je potegovalo za prestižni naslov, med njimi trije iz Slovenije: Loški muzej Škofja Loka, Muzej novejše zgodovine Celje in Blejski grad.

Nagrado Živa 2024 za najboljši slovanski muzej je prejel Deželni zgodovinski muzej Ruse iz Bolgarije, nagrada Živa za najboljše območje slovanske dediščine je bila podeljena Blejskemu gradu, Bled, Slovenija, častno priznanje za promocijo nesnovne kulturne dediščine pa je prejel Muzej Bećarac, Pleternica, Hrvaška. Podeljenih je bilo tudi pet priznanj Živa v letu 2024. Priznanje je pripadlo tudi Fotografski hiši Pelikan in sicer Muzeju novejše zgodovine Celje za trajnostni razvoj.

»Na podelitvi smo se udeleženci iz Sloveniji neizmerno razveselili obeh priznanj za svoje delo, ki ga z veseljem strokovno opravljamo in rezultate delimo z lokalno skupnostjo in obiskovalci od blizu in daleč. V resni in elitni mednarodni konkurenci ob strogi žiriji je težko doseči vrh«, je poudarila mag. Lea Ferjan.

Nagrade Živa za Blejski grad so se razveselili tudi na Ministrstvu RS za kulturo, Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju, v Narodnem muzeju Slovenije, na Občini Bled in v JZ Turizmu Bled.

Zavod za kulturo Bled