Blagajev volčin je pred 30 leti na Straži opazil gozdarski inženir Marjan Šolar in to objavil v Proteusu. V knjigi ''Bled nekoč in danes'' je navedeno, da je blagajev volčin našel v Grimščah na Rečici pri Bledu učenec Matjaž Triplat. Po njegovem pripovedovanju je bilo to pred 20. leti. Volčin je našel v skalnjaku, vrsto pa so ugotovili iz knjig. Od kod je bil volčin prinešen v Grimšče, lahko le ugibamo, saj so baroni iz Grimšč prinašali različne vrste od drugod. Ali ima volčin na Straži povezavo z volčinom v Grimščah, je težko reči, danes pa ga v Grimščah ni. Kot navaja Robert Brus, so v Sloveniji najbolj znana območja blagajevega volčina Polhograjsko hribovje, Posotelje, Zasavje, Kočevsko in dolina Trebuše. Na Straži se je volčin ohranil v naravnem okolju v družbi s spomladansko reso, črnim telohom, gozdno šašulico, trilistno vetrnico, žanjevcem, mokovcem in ob robu jase z malim jesenom, črnim gabrom s primešanima rdečim borom in smreko. Raste na štirih kvadratnih metrih strme vzhodne lege. To je termofilna združba malega jesena in črnega gabra. Rastišče sta si ob koncu aprila ogledala in determinirala rastlinske vrste predsednik Naravoslovnega društva Bled, Jože Skumavec in akademik, dr. Mitja Zupančič, je sporočil Jože Skumavec.