Kdo smo Evangelijski kristjani? 

Zgodovinsko ozadje

Že v času reformacije v 16. stoletju so bili na Bledu in v okoliških krajih protestanti. V zgodovinskih virih piše, da so  bili na tem območju že pred letom 1550 (Zgodovina Blejske župnije). V času protireformacije so se morali izseliti ali vrniti v katolištvo. V poznejših stoletjih so bili posamezni pristaši reformacije, v 20. stoletju pa so se pojavili protestanti v večjem številu. V zadnjih tridesetih letih smo se Evangelijski kristjani udeleževali bogoslužij v Ljubljani in Novem mestu, v letih 1984 – 1994 smo se zbirali na Selu pri Bledu, po tem letu pa imamo svoje lastne prostore s cerkveno pisarno in molilnico (glej hrbtno stran).

Naše verovanje

Evangelijski kristjani verujemo v Troedinega Boga – Očeta, Sina in Svetega Duha. Naša vera je utemeljena na Božji besedi, ne na človeških občutkih. Beseda evangelij je grškega izvora in po naše pomeni »veselo oznanilo«. Veselo oznanili za človeštvo je dejstvo, da je Jezus Kristus resnično Božji Sin, ki je prišel na svet, da bi nam dal večno življenje. S Kristusom dobimo priložnost, da začnemo nov, drugačen, boljši odnos z Bogom, nebeškim Očetom.

S Kristusom začnemo novo življenje, z novim začetkom, kajti On je edina pot, ki pelje k nebeškemu Očetu. V Janezovem evangeliju 14, 6-10 beremo: »Jaz sem pot,  resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, ste spoznali tudi mojega Očeta.«

Božji otroci  smo v Cerkvi del Božje družine, ki ji radi pripadamo, saj je v njej veliko božje ljubezni in razumevanja. Kot ljudje kristjani še nismo popolni, težimo pa k vse večji svetosti in tesni hoji za Gospodom Jezusom Kristusom. V Kristusu smo kristjani eno duhovno telo, kateremu je glava sam Kristus, mi pa med seboj bratje in sestre.

Jezus Kristus je Božji Sin, ki je bil rojen po devici Mariji, živel brezgrešno življenje in nas s svojo smrtjo na križu ter vstajenjem iz groba odrešil večne smrti in pogubljenja. Po vstajenju je odšel k Očetu in nam poslal Svetega Duha. Ta sedaj biva v naših srcih in nam pomaga živeti pravo krščansko življenje ter nas vodi v pričevanje za vstalega Odrešenika.

Bog nam v Kristusu ponuja svojo milost in dobrote. V Janezovem evangeliju 3, 16 beremo: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Da bi čim bolj spoznali Božjo voljo, je potrebno redno brati Sveto pismo. Pridiga, oznanjevanje in tolmačenje Božje besede, je osrednji del naših bogoslužij. Povezana je z molitvami, petjem krščanskih pesmi in primernim bogoslužnim programom.

Evangelijski kristjani poznamo in opravljamo krst v vodi, blagoslavljamo in Bogu posvečujemo otročičke, spominjamo se Gospodove zadnje večerje, opravljamo poročne in pogrebne obrede in druga opravila, ki sodijo v okvir Cerkvenega življenja.

Glavni cerkveni praznik je nedelja, ki jo posvetimo Gospodu. Praznujemo tudi vse tri glavne krščanske praznike: Božič, Veliko noč in Binkošti. Dan reformacije, 31. oktober, je za nas poseben praznik.

Naši duhovniki so poročeni.

Radi prisluhnemo duhovnim potrebam ljudi v svoji okolici, molimo zanje in jim po svojih močeh pomagamo.

Cerkvene dejavnosti

Poleg pastoralnega in evangelizacijskega dela se ukvarjamo tudi s humanitarno  in kulturno dejavnostjo. Za ljudi, ki jih prizadenejo nesreče in katastrofe, radi zbiramo pomoč. Sodelujemo tudi pri organizaciji razstav Svetega pisma, koncertov sodobne in klasične krščanske glasbe, predvajanju filmov z biblično, poučno in znanstveno tematiko.

 
Vabimo Vas,

da nas osebno obiščete na bogoslužju. Radi se bomo z Vami pogovarjali v naši pisarni ali na Vašem domu in kolikor bo potrebno, Vam svetovali, kako osmisliti svoje življenje z Božjo pomočjo.

Bog je resničen in vsemogočen. Pri Njem ni nemogočih stvari. Radi Vam bomo pomagali v Vaših osebnih, duhovnih, družinskih, humano-socialnih in vseh drugih potrebah. Prepričajte se, mi smo se že!

VEROVANJE
 
  Verovanje temelji na Apostolski veroizpovedi:

• Sveto pismo je po Svetem Duhu navdihnjena Božja Beseda.

• Sveto pismo nam predstavlja Troedinega Boga: Očeta in Sina in Svetega Duha.

• Gospod Jezus Kristus je edinorojeni Božji Sin, pravi Bog in pravi človek, spočet po Svetem Duhu, rojen po devici Mariji. Živel je brezgrešno življenje, čudežno deloval, umrl na križu v spravno in zastopniško daritev. Bil obujen od mrtvih tretji dan v poveličanem telesu, šel v nebesa, sedi na Očetovi desnici. Drugič bo prišel po svojo Cerkev.

• Angeli so duhovna bitja. Bog jih je ustvaril čiste. Del jih je šel za Luciferjem, odpadel od Boga in so danes zli duhovi, obsojeni v večno pogubo.

• Človek je bil ustvarjen čist in popoln, v greh je padel po prostovoljni odločitvi.

• Zveličanje je Božji milostni dar, ki ga Bog daje po veri v Jezusa Kristusa in njegovo prelito kri. Jezus Kristus je edini posrednik in Odrešenik med Bogom in človekom.

• Biblični krst se opravlja s pogreznjenjem verujočih spreobrnjencev v vodi v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, kakor je krščevala prva Cerkev.

• Gospodova večerja pod obema podobama (obhajilo) – kruh in vino – je spomin na Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje. Izraža edinost z Gospodom in Božjim ljudstvom.

• Krst v Svetem Duhu s spremljajočim znakom govorjenja v drugih jezikih je Božji dar za vernike (glosolalija). Sadovi in darovi Svetega Duha so namenjeni za duhovno rast posameznih vernikov in Cerkve.

• Svetost življenja po novem rojstvu po Duhu so v načinu življenja in krščanskemu služenju bližnjim.

• Božansko ozdravljenje po veri v Gospoda Jezusa Kristusa je možno kot odgovor na molitev.

• Cerkev kot Kristusovo duhovno telo ima dvojno poslanstvo: oznanjevanje Evangelija in duhovno izgrajevanje Cerkve.

• Od mrtvih bodo vstali verni in neverni – prvi za večno življenje, drugi na sodbo in večno pogubljenje v peklu.

OBREDI: Zakramentalna obreda sta; krst v vodi in Gospodova večerja (Euharistija). Poleg teh dveh pa so še posvetitev otrok Gospodu, cerkvena poroka, maziljenje bolnikov z oljem, cerkveni pogreb, posvetitev duhovnikov, blagoslovitev novih cerkvá…

CERKVENI PRAZNIKI: nedelja (Gospodov dan), advent, božični prazniki, velikonočni prazniki, vnebohod, binkošti, dan reformacije, zahvalna nedelja in novo leto.