Vabljeni na predavanja Muzejskega društva Bled.

Vabljeni na predavanja Muzejskega društva Bled o Bledu skozi čas.

V torek, 1. oktobra 2019 se bo z dr. Petrom Krečičem o Plečniku pogovarjal dr. Jure Vuga.  

Peter Krečič (1947) je umetnostni zgodovinar in likovni kritik, ki je leta 1970 diplomiral, leta 1982 pa doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil kot kustos umetnostne zbirke v Goriškem muzeju v Novi Gorici, od leta 1973 je bil kustos za industrijsko oblikovanje v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, od leta 1978 njegov direktor do upokojitve leta 2010. Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa je preučeval življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika. Objavil je vrsto monografij in znanstvenih razprav z omenjenih področij. Predaval je na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, na Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem in na Visoki šoli za dizajn ter na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike.
 
Plečnik je pomemben del svojega opusa posvetil Gorenjski in sicer v dveh razdobjih pred zadnjo vojno in po njej. Med opaznejšimi predvojnimi deli kaže omeniti spomenik padlim na Breznici, vilo Epos na Mlinem in predvsem obsežen in kakovosten projekt vile Bled za kralja Aleksandra, ki pa ni bil izveden. V tehtanju med kraljevim lovskim dvorcem v Kamniški Bistrici in železniško postajo v Kamniku, vilo dr. Josipa Bežka v Kranju ter njegovima murkama v Begunjah na Gorenjskem bi prvo mesto lahko dali lovskemu dvorcu. V povojnem razdobju je bil dejaven v vrsti cerkva na Gorenjskem s prenovami in ureditvami kapel, krstilnic ipd. od Črnuč, Domžal, Mengša do Kamnika, Škofje Loke in Breznice, najpomembnejši pa je po moje njegov celovit prispevek k prenovi in opremi cerkve sv. Benedikta v Stranjah. Prav v zadnjem razdobju svojega življenja je zapustil močan pečat tudi v Kranju s posegom v zunanjščino kranjskega gledališča in sijajno umeščenim stopniščem z vodnjakom na Roženvenskem klancu. Posebno pozornost zbuja njegova zamisel kranjske mestne hiše v mostu (ne na mostu!), ki jo je za diplomsko delo izdelal njegov študent Ferdinand Jocif.