ARNOLD RIKLI, blejski sončni dohtar. V gozdu smo. Ovija nas zelenje. Ležimo na suhi travi. Dihamo gorski zrak. Pomirja nas. Nekdo v ozadju igra violino. Lebdimo med zvokom in zrakom. Zaznavamo notranjo tišino. Plavamo v zračni kopeli. Zrak z okusom po gozdu nas umirja. Stopili smo do izvira. Voda nežno brbota. Kliče nas. Stopite vame. Osvežite si noge in telo. Nisem mrzla, topla sem. Ravno pravšnja. Stópimo v tolmun. Zaslišimo zvoke harfe. Voda teče preko nas, zvok strun nas nosi v svet miru. Očiščeni smo vsakdanjika, voda razstruplja telo, šumenje vode nam prinaša notranje ravnotežje. Prispeli smo do travnika pod Stražo. Rumena pika na nebu je vedno večja. Premaknemo se v senco, tja pod bukova drevesa. Toplota postaja blagodejna. Uležemo se, iščemo počitek. Slišimo zvok piščali. Je blizu pastirček, se sprašujemo. Pobožata nas sonce in glasba. Nemirne mislim odplavajo stran, razpremo se, srkamo sončno svetlobo. Mir se naseli v našo dušo, sonce premaga zaležano slabo počutje. Ti, sončni dohtar, povej mi, kaj naj narišem na 3. Ex temporu na Bledu? Zrak, vodo, sonce, ali zvok violine, harfe, piščali, ali čisto preprosto svoje zdravje? Kaj boste izbrali?

Program: