V Sloveniji so v nedeljo, 11. oktobra 2026, prvič v zgodovini samostojne države na isti dan potekali štirje referendumi. Eden je bil zakonodajni, preostali trije pa posvetovalni. Glasovanje je zaznamovala rekordno visoka volilna udeležba – na volišča je odšlo 54,55 odstotka volivcev. Ti so zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, večinsko pa podprli pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom in omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Medtem ko je izid glasovanja o ukinitvi obveznega RTV-prispevka izjemno tesen v koristi tistih, ki so proti ukinitvi prispevka. 

Novela zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena

Na zakonodajnem referendumu so volivci odločali o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel maja letos. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je proti uveljavitvi zakona glasovalo nekaj več kot 51 odstotkov volivcev, za pa nekaj manj kot 49 odstotkov. Dosežen je bil tudi zahtevani zavrnitveni kvorum, po katerem mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Izid glasovanja tako pomeni, da novela zakona o parlamentarni preiskavi ne bo začela veljati.

Večina za pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom

Na prvem posvetovalnem referendumu so volivci odločali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela. Predlog je podprla večina udeležencev glasovanja, dobrih 60 odstotkov. Ker je bil referendum posvetovalne narave, rezultat sam po sebi še ne spreminja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči. Za morebitno uveljavitev sprememb bo treba pripraviti in sprejeti ustrezno zakonodajo.

Volivci podprli omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah

Za občine je posebej pomemben izid posvetovalnega referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Volivci so odločali o predlogu, da bi lahko na lokalnih volitvah glasovali državljani Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Predlog je podprlo približno 55 odstotkov volivcev. Tudi ta referendum je bil posvetovalni, zato njegov izid ne pomeni samodejne spremembe volilne zakonodaje. Morebitne spremembe bodo odvisne od nadaljnjih odločitev državnega zbora.

Pri RTV-prispevku odločala zelo majhna razlika

Najbolj izenačen je bil izid posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija. Po zadnjih delnih neuradnih podatkih je proti ukinitvi glasovalo 50,04 odstotka volivcev, za ukinitev pa 49,96 odstotka. Razlika med obema možnostma je znašala manj kot 700 glasov. Ker še niso preštete vse glasovnice, se lahko končni izid spremeni. Ne glede na rezultat pa obveznost plačevanja RTV-prispevka ostaja v veljavi, dokler zakonodajalec ne sprejme morebitnih sprememb.

Kaj pomenijo referendumski izidi?

Nedeljsko glasovanje je pokazalo različna stališča volivcev do štirih pomembnih družbenih in zakonodajnih vprašanj. Medtem ko je odločitev na zakonodajnem referendumu ob izpolnjenih zakonskih pogojih zavezujoča, imajo preostali trije referendumi posvetovalni značaj. Njihovi rezultati predstavljajo izraženo voljo udeležencev glasovanja, niso pa pravno zavezujoči za državni zbor.

Končni uradni rezultati bodo znani po preštetju vseh glasovnic in zaključku postopkov Državne volilne komisije.