Vsako leto v aprilu obeležujemo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki je namenjen obvladovanju psihosocialnih dejavnikov tveganja za varnost in zdravje pri delu, in sicer 28. aprila. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zato pozvali vse delodajalce, zaposlene in odločevalce, da psihosocialnim tveganjem namenijo več pozornosti, jih pravočasno prepoznajo in skupaj oblikujejo rešitve.
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu večinoma izhajajo iz slabe organizacije dela, vodenja in medosebnih odnosov. Kažejo se v obliki stresa, izgorelosti, vseh vrst nasilja, spolnega nadlegovanja, nadlegovanja, diskriminacije. Praviloma se ne pojavljajo osamljeno, ampak so delavke in delavci pogosteje izpostavljeni več tveganjem sočasno ali pa se ta sčasoma nakopičijo. Posledice izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem se lahko pokažejo tudi na telesnem zdravju (kostno-mišična obolenja, bolezni srca in ožilja).
Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija dela ob tem posebej poudarjata, da morajo ukrepi temeljiti na zanesljivi oceni tveganja in procesa vodenja, vključeni pa morajo biti tudi delavci in delavke ter njihovi predstavniki oziroma predstavnice.
Vložek v preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu se delodajalcem brez dvoma obrestuje. Lahko se kaže v obliki bolj zdravih in zato manj bolniško odsotnih delavk in delavcev, pa tudi njihovega večjega zadovoljstva, motivacije in učinkovitosti pri delu. Predvsem pa sta preprečevanje in učinkovito obvladovanje teh tveganj pomembna z vidika varnosti pri delu.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu na področju psihosocialnih tveganj za varnost in zdravje pri delu za Slovenijo med drugim navaja, da je 51 odstotkov anketiranih (EU: 46 odstotkov) izpostavljenih močnim časovnim pritiskom in preobilici dela, 22 odstotkov anketiranih (EU: 26 odstotkov) poroča o slabi komunikaciji ali sodelovanju v organizaciji, 18 odstotkov anketiranih (EU: 18 odstotkov) poroča o pomanjkanju avtonomije ali vpliva na tempo dela ali delovne procese, 14 odstotkov anketiranih pa (EU: 16 odstotkov) je izpostavljenih nasilju ali verbalni zlorabi strank, pacientk/pacientov, učenk/učencev ipd.
Kaj lahko storijo delodajalci?
Ocena tveganja je na področju varnosti in zdravja pri delu temeljni dokument vsake organizacije. V njej delodajalec pisno oceni tveganja, ki so jim delavke/delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu. Praksa kaže, da so psihosocialna tveganja neredko ocenjena pomanjkljivo ali pa sploh ne, zato delodajalci nimajo sprejetih ukrepov za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Takšna praksa je ne le neskladna z zakonodajo, je tudi škodljiva za ljudi in organizacije.
