Vem, da sem prepozna  z letošnjo pobudo, vendar ni nikoli prepozno, kajti pred seboj imamo celo leto 2025, da razmislimo o predlogu, ki gotovo ni samo moj. Ne bom zbirala podpisov somišljenikov, vendar sem prepričana, da nas je več. Letošnji prazniki so bili v našem mestu, ne samo pri nas, obremenjeni samo in samo s pokanjem, torej s pirotehniko. Povzročeni so bili požari, ki so se sicer končali brez hujših posledic, največja sreča je, da ni bil nihče poškodoval. Le zakaj smo vse svoje veselje in doživljanje prazničnih dni podredili pirotehniki? Vse drugo, kar ima vrednost, je potisnjeno v ozadje. Našemu značaju ni blizu pirotehnika in v moji mladosti je nismo poznali, pa smo dobro živeli. Sprašujem se, ali res prinaša toliko finančne koristi, da mora vladati novoletnim praznikom. Naša skupnost je pohvalno v marsičem na prvem mestu, zakaj ne bi bila tudi s predlogom, da se omeji uporaba tega pokanja ali …

Lahko opozarjamo starše, lahko svetujemo učiteljem in … vendar mladostniki, vsi otroci, so se štirinajst dni gibali po svoje, v brezdelju, pripeti na telefone. Vsi niso imeli možnosti odpotovati, vsi starši ne morejo na dopust in vsi nimajo sreče babice ali koga drugega. Zaprli smo vrata in jim  ponudili svetovni splet in telefone pa še TV, ki dopoldne ponavlja oddaje, ki so bile zvečer namenjene odraslemu gledalcu. Nismo pozabili, kaj je mladost …, čez jarek skače, kjer je most. Taka je realnost, zato je prav, da se že v prvih novoletnih dneh pogledamo v čisto ogledalo, mogoče bomo kaj spremenili na boljše do prihodnjega praznika.

Vse se je spremenilo, čas se je spremenil, zato je nesmiselno potegovati vzporednice s preteklostjo, vendar včasih so bili učenci še za silvestrovo v šoli in mi z njimi, prav je bilo tako, danes pa …

Ne želim otrokom skrčiti svobode in užitkov, vendar brezdelje in druženje jih zapelje na svoje poljane. Prepričana sem, da mi bodo pedagogi prikimali, vendar Šolski koledar … Mogoče pa le ni dober?! Prav o tem in še o marsičem bi morali razmisliti odgovorni in ukrepati. Veliko lahko spremenimo v naši skupnosti, doma, da nam bo lepše. Mojih besed marsikdo ne bo sprejel s ploskanjem, vendar to je moje prepričanje, ki ga želim deliti z bralci našega časopisa. Pobuda velja v razmislek vsem, ki bi morali skrbeti, da bi bili ponosni na življenje v našem mestu tudi v prazničnih dneh.

Irena Šinkovec