Svetovna zdravstvena organizacija je slovensko kulturo prepoznala kot mokro kulturo, kar se med drugim kaže tudi v veliki tolerantnosti glede pitja alkohola in enostavni dostopnosti do njega. Zaradi tega je alkohol najpogosteje uporabljena droga. Izhajajoč iz tega dejstva je pred odraslimi osebami velika odgovornost in naloga, da mlajšim rodovom ustvarjamo varne in primerne pogoje za njihovo odraščanje in razvoj.

Mladostniki so za razvoj škodljivega pitja alkohola ranljivejši zaradi razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov. Tvegano pitje alkohola namreč vpliva na spremembe v delovanju nekaterih

možganskih struktur in nevrotransmiterskih sistemov, ki so vpleteni v razvoj odvisnosti. Poleg tega je mladostništvo obdobje preizkušanja in oblikovanja navad, tudi navad pitja alkohola. Posebna pozornost mladostnikom je utemeljena tudi zaradi ugotovitev, da so visoko tvegane oblike pitja med

mladimi v večini evropskih držav v porastu ter da kljub zakonski prepovedi nakupovanja in strežbe alkohola mladoletnim v Sloveniji mladi preprosto dostopajo do alkohola in pitje alkoholnih pijač dojemajo kot nekaj povsem normalnega – pomeni jim način zabave in sprostitve.

Edino pravo stališče glede pitja alkohola pri nepolnoletnih otrocih in mladostnikih je, da je to zanje škodljivo, tvegano in nevarno ter s seboj prinaša posledice, kot je razvoj odvisnosti in s tem bolezni.

Prav zato je ozaveščanje mladih pomembno in ena od oblik izobraževanja so prav gotovo tudi delavnice. Poleg strokovnega informiranja se mladostniki na njih soočijo z življenjsko izkušnjo odvisnosti od alkohola, saj na delavnici sodelujeta zdravljenca odvisnosti od alkohola, žena zdravljenca ter njun otrok. Preplet informacij je usmerjen k sprejemanju zdravih odločitev in večanju samozavesti v smislu zmožnosti, da se mladostnik upre pritiskom mladostniškega popivanja, ki lahko preraste v tvegano pitje alkohola.

Rosana Harej,

terapevtka v Klubu zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava