V Društvu Abstinent Vipavske doline smo imeli 15. januarja sestanek Izvršnega odbora, v nadaljevanju pa so se nam pridružili še ostali člani in prisluhnili smo predavanju, ki ga je imel naš terapevt Tomaž. Na zelo zanimiv način je predstavil vsebino knjige dr. Williama Glasserja 'Teorija izbire', ki opisuje naše gledanje na ljudi nasploh ter prizadevanje, da bi jih podredili svoji volji.

Vsak človek se že rodi s potrebo po preživetju to je: ljubezen, pripadnost, moč, svoboda, zabava. V življenju ima posameznik svobodno izbiro svojih ciljev, s katerimi teši svoje potrebe, pa tudi načine, kako jih bo dosegel. Doseganje zadovoljstva je odvisno od pristnih odnosov z bližnjimi ljudmi, kako ti vplivajo na našo srečo, pa tudi nesrečo. Sta pa v praksi najpomembnejša potreba po ljubezni in pripadnosti, saj je povezanost z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo, predpogoj za zadovoljitev vseh potreb.

Vsak lahko nadzoruje zgolj vedenje samega sebe in drugi mu ne morejo ponuditi nič več kot le informacijo. Tako kot ne moremo mi vplivati na življenje drugih, tudi oni ne morejo vplivati na naše življenje, odločitve ali vedenje. In vendar so vsi problemi, s katerimi se ljudje ubadamo, problemi z odnosi v sedanjosti, pa naj bo to partnerski odnos, odnos starš – otrok ali pa med zaposlenimi v kolektivu.

Glavni vzrok težav za razvijanje kakovostnih odnosov, ki hkrati predstavljajo tudi pogoj za osebno srečo in zdravje človeka, je v tem, da ne razumemo, da drugemu človeku ni nujno ’dobro’ to, kar je nam ’dobro’. Zato je važno, da odstopimo od ideje, da bomo bližnjega spremenili v objekt, ki bo delal po naših željah. Raje se posvetimo boljšemu načinu komuniciranja in takemu podajanju vsebine, ki bi bolj poenotila skupne cilje v prihodnosti. Vsak ima osebno izbiro in odgovornost.

Razvila se je debata, nekateri člani so povedali svoje izkušnje, mnenje in poglede na temo predavanja, vsi pa smo si bili enotni, da teorijo prenesti v prakso oziroma življenje ni enostavno.

Bodimo drug drugemu dobra bližina. (A. Rebula)

Marta V.