Življenjska zgodba zakoncev Pintar se je začela, ko je mlado dekle Klara spoznala tri leta mlajšega Bernarda. Spoznala sta se na kamionu na poti na motoristične dirke v Opatiji.

Oba sta bila ljubitelja motorjev in dirk. Bernard je tudi sam vozil Tomosov Colibri in Klara svojo Lambreto. Zaljubila sta se in si pred natanko 60 leti obljubila večno zvestobo. Davnega 18. aprila leta 1964.

Bernard je bil iz Žapuž, Klara pa iz Prvačine. Klara se je vozila z vlakom delat v Ajdovščino v tovarno Tekstina, Bernard pa je delal na Lipi. Z nizkimi delavskimi plačami sta se prebijala skozi življenje. Skupna leta so prinesla marsikaj. Veliko lepih pa tudi težkih trenutkov. A tako pač je življenje. Rodila sta se jima hčerka Katja in sin Borut. Kljub temu nama s sestro ni nič manjkalo. Vsako leto smo hodili na morje v Nerezine, kamor še vedno hodim tudi s svojo družino.

Ko sta se poročila, sta se morala večkrat selit (iz Žapuž v Prvačino in nazaj v Žapuže, pa v blok na Vipavski cesti (bivša stavba Primorja); tudi tam iz kleti, na kaščo in nazaj v Žapuže). Nato sta se ustalila na Idrijski cesti 3 v bloku, kjer je nona Kristina dobila stanovanje. A tudi tam sta morala z nami otroci poiskat novo bivališče, ker so blok popolnoma prenavljali in sta se preselila v vrstno hišo na IX. korpusu, ki sta jo kupila s prigaranim delom, pa čeprav sta si trgala od ust in nekaj let nista šla niti na morje, a sta za naju s sestro kljub temu poskrbela, da sva kot vedno šla.

Sta tudi Nono in Nona ter Pranono in Pranona. Imata štiri vnuke in vnukinjo (Denis, Kristjan, Jean, Sebastjan in Tjaša) ter pravnuka (Luka in Lana).

Na stara leta živita skromno, kot celo življenje, in sta za svojo starost (Klara 85 in Bernard 82) zelo pogumna in samostojna, kljub bolezni se bodrita in včasih tudi kregata, a vedno tudi pobotata. Tako pač je, če si več kot pol stoletja drug ob drugem. V dobrem in slabem.

Iskrene čestitke diamantnoporočencema Klari in Bernardu Pintar. Veliko zdravja in prijetnih trenutkov z domačimi vam želimo.

IN HVALA.

Borut Pintar