Že sedmi festival moškega petja v organizaciji zbora Srečko Kosovel je lepo uspel. Uvod v festival v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini je predstavljala delavnica pevske tehnike z izjemno Martino Burger, nakar so se na odru zvrstili štirje sestavi. Gostitelji so nastopili prvi in prvič na odru predstavili noviteto dirigenta in umetniškega vodje festivala Andreja Makorja z naslovom Naša Zemlja (solist tenorist Domen Fučka). Simpatije občinstva je nato nedvomno požela fantovska sestava našega zbora – projekt, namenjen pomlajevanju zbora. Dvanajstčlanska zasedba je le po dveh vajah z Andrejem Makorjem korektno odpela dve priredbi istrskih ljudskih pesmi. Zagotovo gre med mladeniči iskati jedro bodoče generacije kosovelovcev!

Pomladitev, pravzaprav povsem novo zasedbo pa je že doživel Mariborski oktet, ki je pod vodstvom Špele Drašler svojo pot začel pretežno z zajemom del iz železnega repertoarja za moške zbore.

Odmik od klasike je predstavil kvartet As in nakazal, da se moško petje lahko zbliža tudi s popularno glasbo – s priredbami zimzelenih skladb od Avsenikov (Slovenija, od kod lepote tvoje) do nepozabnega 'črnega konja', ki ga je pred pol stoletja jezdil Rafko Irgolič.

Nedelja je v veliko božjepotno cerkev v Logu vendarle privabila več poslušalcev in zagotovo jim ni bilo žal, da so vetrovno popoldne namenili zborovskemu petju. Spoznali so lahko vso raznolikost, ki jo premore sakralna literatura skozi zgodovino.

Kosovelovci so 'k življenju obudili' pozabljenega primorskega skladatelja (iz Kanala ob Soči) Avgusta Armina Lebana iz sredine 19. stoletja. Čeprav skladbice (takorekoč miniature) ne skrivajo romantične patine, pa so si po karakterju precej različne in po več kot poldrugem stoletju delujejo prav simpatično!

Toda pravo odkritje festivala je predstavljal gostujoči zbor La Rupe iz kraja Quincinetto (Piemont, Italija). Pravzaprav presenečenje, saj se je v Sloveniji doslej moške zbore iz Italije dojemalo bolj kot izvajalce belkanta. Toda pri tokratnih gostih gre za tako tehnično kot zvokovno izjemno pevsko telo, literatura, ki so jo predstavili, pa je zahtevna, od renesanse do romantike, z izletom v pravoslavno liturgijo. Ob razpoloženih gostih je k vrhunskemu večeru pripomogla še imenitna akustika loške cerkve.

Foto Samo Trebižan