Evropski proizvodi z geografsko označbo so po vsem svetu znani po svoji kakovosti. Potrošniki zaupajo njihovemu poreklu in avtentičnosti, zato so zanje pripravljeni plačati več, s tem pa nagradijo tudi kmete. Sporazum o zaščitenih geografskih znamkah, med katere so uvrstili tudi Vipavsko dolino, krepi trgovinske odnose ter prinaša interes tako našim kmetijskim in živilskim sektorjem kot evropskim in kitajskim potrošnikom. S sporazumom, ki naj bi začel veljati pred koncem leta 2020, bo naša destinacija dodatno pridobila na svoji prepoznavnosti.

Tako so vipavska vina stopila ob bok šampanjcu in bordojcu, vodkam in viskijem, češkemu in bavarskemu pivu pri pijačah, pa mocareli, parmezanu, feti, parmskemu in furlanskemu pršutu, oljkam iz Kalamate … Zakaj se je Slovenija odločila ravno za zaščito vipavskih vin? Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo se je med pogajanji (2014/2015) zanje odločilo, ker so prav vipavska vina »izkazovala pomembnejši izvozni potencial.« Spomnimo, tedaj so Vipavsko dolino obiskale kar tri močne kitajske delegacije (pa še japonska in ruska), vsem pa je bilo skupno navdušenje na vipavskimi vini. 

Območje je tako zaščiteno pred posnemanjem in nezakonitim prisvajanjem, sporazum pa bo po pričakovanjih prinesel obojestranske trgovske koristi ter povečal povpraševanje po visokokakovostnih proizvodih obeh območij. Kitajska je sicer na drugem mestu po izvozu agroživilskih izdelkov iz EU.