In prav to se je pokazalo v številnih spremljevalcih, ki so nesebično pomagali. Ko smo na Vipavskem zbirali prijave za romanje je marsikdo rekel, da se boji, da ne bo zmogel, ker težko hodi ali stoji v gneči. Vsakemu smo povedali, da so na Brezjah prostovoljci, ki radi pomagajo. In tako je letos iz Vipavske dekanije na Brezje šlo šest avtobusov. Morda se bo kdo vprašal: »Zakaj dekanijsko romanje?« Odgovor je preprost, edini in glavni cilj sodelavcev karitas je, da omogočimo romanje vsem, ki to želijo. Pri nas je kar 24 župnij,  nekatere so majhne in v nobenem primeru ne bi napolnili avtobusa. Tako je solidarno druženje istočasno srečanje prijateljev; sodelavci ŽK pa poskrbimo 'vsak za svoje'. In to nam uspeva vse od leta 2007, ko smo 'ugriznili' v ta izziv in danes lahko rečem, da nas večina preloži vse druge obveznosti samo zato, da gremo tretjo soboto v juniju, skupaj s svojimi župljani na Brezje.

Letos je bilo še posebej slovesno, saj smo se Mariji Pomagaj zahvalili za 25 let samostojne Slovenije. Poseben dogodek je bila slovenska zastava, ki jo je 25 klekljaric iz celotne Slovenije naredilo prav v ta namen. Prav ta zastava bo blagoslovljena romala v Državni zbor na dan naše samostojnosti. Tudi na ta način 'Bog blagoslavlja Slovenijo'.

Tako kot vsako leto je bilo za štiri avtobuse tudi letos skupno kosilo pri Avseniku v Begunjah. Vedno znova smo lepo sprejeti in ko smo odhajali mi je 88 letna gospa rekla: »Že danes se vpišem za prihodnje leto, če bom živa seveda.«

Jožica Ličen