Podružnična cerkev šturske župnije sv. Martina v Žapužah je zelo dobro obiskana med letom s strani domačih vernikov. Župnik Zoran Zornik v njej mašuje vsaj trikrat mesečno. Tudi na godovni dan zavetnika sv. Martina je bila cerkev polna. Krajani smo se odločili, da ne bomo prestavljali praznovanja na drugi datum, kot šagro, ampak smo ostali pri tradiciji. Najprej maša, nato druženje pri Brecljevih z vsemi dobrotami, ki jih ta čas prinaša.

Letošnji praznik je bil malo drugačen. Izdelan je bi namreč nov praznični mašni plašč z upodobitvijo sv. Martina. Zoran ga je pred prvo uporabo pregledal in kot, dober poznavalec sakralnih simbolov pri svetnikih takoj opazil, da je na plašču upodobljen samo en simbol sv. Martina. Svetniku na sliki dela družbo goska. Vprašal je: »Kje je pa revež, ki mu je sv. Martin podaril plašč?« Tišina. Nato je hudomušno dodal, da je pod plaščem. Pravi pomen Martinovega dejanja je dobrodelnost, ki jo je izkazal takrat, še kot vojak, ko je pomagal premraženemu siromaku z delom svojega oblačila. Današnja martinovanja se praznujejo ob prehodu mošta v vino predvsem zaradi sovpadanja njegovega godu z dozorelostjo vina. Danes mu pripisujejo blagoslov novega vina, a to ni njegovo pravo sporočilo.

Žal je lepa cerkev sv. Martina v Žapužah preveč zapostavljena, saj je nimamo v občinskem 'koledarju', da bi jo lahko romarji in turisti obiskali in si jo ogledali. V notranjosti bi bila potrebna restavracija znamenite freske križanja, ki je po izročilu stara cca 600 let. Verjetno bomo morali počakati še kak god sv. Martina za boljše stanje v notranjosti cerkve.

Aleš Brecelj