Prvič smo se animatorji oratorija Vipavski križ dobili že spomladi in od takrat naprej skrbno pripravljali in organizirali vse potrebno, da je letošnji oratorji potekel čim bolj gladko. In uspelo nam je. Za to so poskrbeli tudi starši, ki so nam zaupali svoje otroke in najstnike, bratje kapucini, ki so nam 'posodili' samostan, domačini ter Andrej in Monika iz Koče Nanos, ki sta nam cel teden vozila okusna in obilna kosila.
Kako pa je ta teden sploh potekal? Na nedeljo, 20. avgusta, so v Vipavski Križ z vseh vetrov najprej prispeli najstniki, ki so v šotorih prespali vse dni, v ponedeljek pa še cela gruča otrok (skupaj nas je bilo kar 160 udeležencev in 60 animatorjev). Skupaj smo peli, plesali, se igrali, pogovarjali, ustvarjali in preprosto uživali. V torek smo se odpravili na pohod v Šmarje k prikupni cerkvici Marijinega imena. Počasi, z različnimi pripravljenimi igricami na poti in veseljem smo vse skupine srečno prispele na cilj. Na sredin večer so v Križu prespali tudi starejši otroci in skupaj smo se poglobili v slavljenje  z nočnim čaščenjem. Marsikdo je bil to noč prikrajšan za kakšno urico spanja, vendar se je splačalo. V tem tednu nas je obiskal tudi skriti gost – Claudio Korošec, evropski prvak v računalniških igricah. Zaupal nam je svojo zanimivo življenjsko pot, zgodbo njegove odvisnosti in spremembe življenja. Petek, zadnji dan, smo zaključili z zelo mokrimi vodnimi igrami (obiskali so nas tudi gasilci PGD Selo!!), poslovili pa se nismo takoj po zaključni maši, temveč po pikniku s starši, ki ji je sledil. Spekli smo nekaj čevapčičev, hrenovk in zelenjave in obujali spomine na pretekli teden, kako smo na tem oratoriju čutili letošnje geslo – Dotik nebes. Poslovili smo se z objemi in obljubami, da se vidimo naslednje leto ob istem času, na istem kraju.  

Nika Pregelj