Veselje, radost in predvsem velika hvaležnost Bogu in dobrim ljudem so čustva, ki v meni prevladujejo ob izidu zbirke Gospod, vpričo angelov ti prepevam. Ta dopolnjuje in sklepa ciklus zbirk za nedelje in praznike v vseh treh liturgičnih letih, skladno z obstoječimi knjigami beril. Urednica zbirke Psalmi et cantica liturgiae sacrae, dr. Cecilija Oblonšek, je zbirko označila za monumentalno, saj kot prva v slovenskem prostoru prinaša sistematično urejene napeve za vse speve, ki jih najdemo v lekcionarjih. Ob sklenitvi tega kroga se menda spodobi, da zbirke med uporabnike z nekaj besedami pospremim kar sama.

Še pred desetimi leti moji cilji nikakor niso bili tako obsežni. Pravzaprav niti niso bili cilji, bili so vzroki, bila je potreba. Prihajam iz majhne župnije angelov varuhov na Otlici, kjer sem pri svojih trinajstih letih prevzela vodenje župnijskega dekliškega in mešanega zbora ter začela igrati na orgle. Na koru me je pričakala zavidljivo dobro založena omara z notami, ki se je čez leta začela pod težo sesedati, a zelo neenakomerno. Če so bile najbolj polne police z Marijinimi in evharističnimi pesmimi, so bili psalmi in vzkliki pred evangelijem manj številni. Žalostilo me je, da za določeno nedeljo nisem imela pri roki ustreznega psalma, pa tako lep je bil zapisan v lekcionarju. Sprva sem posegala po že znanih uglasbitvah, ki sem jim podložila drugo besedilo, kombinirala sem različne odpeve in nato kakšnega ustvarila sama. Sčasoma sem se opogumila in pevcem ponudila tudi svoje izvirne uglasbitve. Dragi pevci in drugi verniki župnije Otlica – hvala za vse spodbude, ki sem jih bila deležna na tej poti. Bili ste vzrok, kažipot in cilj. Z vami delim tudi v novembru prejeto Priznanje Škofije Koper, kajti brez vas to delo ne bi nastalo.

Na poti do treh obsežnih knjig je bilo prelomno leto 2018, ko sem na naslov uredništva revije Magnificat poslala enega od svojih psalmov za objavo. Rodilo se je plodno sodelovanje in nastalo je veliko spevov. Ob pogovorih z glasbeno urednico Cecilijo Oblonšek se je vedno bolj realna zdela ideja, da bi pripravili zbirko vseh spevov iz knjige beril. Poudariti moram, da je prav gospa Cecilija s sodelavci z Zavoda za cerkveno glasbo – ta se je odlično izkazal v vlogi založnika celotne zbirke – naredila ogromno delo v slovenskem prostoru pri ozaveščanju pomena petja psalmov in to z delavnicami še vedno počne. Pomembno je to ponavljati in vztrajati, saj se žal še veliko prepogosto dogaja, da se med berili sliši vse kaj drugega kot psalm. Žalostno je, da celo nekateri župniki včasih predlagajo, naj zbor med berili ˈzapoje eno pesmico'. Kolikokrat se med berili sliši popevka, ki ima sicer refren in vmesne kitice, a to ni psalm! Ob morebitnem opozorilu je pa zelo pri roki izgovor, da gre za parafrazo. Oprostite, ampak parafraza psalma je tako za lase privlečena besedna zveza kot veganska klobasa. Če ni psalm, ga poimenujte drugače in ga pojte ob drugih delih maše, če je seveda sploh ustrezen. Malo sem morda zašla, a moje delo izhaja prav iz dejstva, da je pri bogoslužju zelo pomembno, kaj pojemo.

Prvi zbirki s pomenljivim naslovom Glej, prihajam za liturgično leto A je sledila druga, Gospodu gre moja hvalnica za leto B. Ob prazniku svete Cecilije in ob začetku leta C je pred uporabniki še tretja – Gospod, vpričo angelov ti prepevam. Naslovi so iz vsebine posameznih zbirk, vsi pa se obračajo h Gospodu. Njemu v čast vriskamo, njega prosimo, njemu se zahvaljujemo, po njem hrepenimo. Zato so to molitve in se izogibam poimenovanju 'skladbe'. Napeve, ki sem jih zapisala, ponujam drugim kot orodje za slavljenje, prošnjo, molitev, zahvalo. Veliko hvaležnih in zadovoljnih odzivov prejemam, veliko izvedb slišim; ne le pri bogoslužju, ampak tudi koncertno, na revijah.

Mnogokrat omenjena lastnost mojih uglasbitev je preprostost. Izhajala sem iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih organistov in zborovodij – število pevcev v cerkvenih zborih pogosto niha, razmerja med glasovi so enkrat idealna, drugič ne, pevci pa so povečini glasbeno in vokalno neizobraženi. Poleg tega imajo prav cerkveni zbori svoj repertoar z liturgičnimi navodili mašnega obreda in posameznega svetega časa precej uokvirjen in programa je res veliko. Če si še enkrat sposodim besede svoje urednice – pravi, da so moji psalmi izrazito enostavni, a ne v banalnem smislu, ampak so zapisani v duhu plemenite preprostosti. Dosegljivi so prav vsaki zasedbi, saj so vsi izvedljivi v enoglasju, nekateri pa ponujajo tudi dvo- ali večglasne harmonizacije. Omogočajo dosledno upoštevanje petja ustreznega speva vsako nedeljo, uporabiti pa jih je mogoče tudi na drugih mestih svete maše, npr. kot vstopni, darovanjski ali obhajilni spev; v teh primerih z veliko bolj svobodno izbiro samega psalma in njegovih vrstic. V drugem delu vsake od knjig se nahajajo še spevi pred evangelijem; poleg različnih napevov vzklika Aleluja z ustreznimi vrsticami so za postni čas vzkliki prilagojeni, skladno z lekcionarjem pa so v tem delu zbirk tudi tri pesmi slednice. Celoten ciklus je pridobil dovoljenje za uporabo pri bogoslužju – imprimatur je izdala Škofija Koper. Za ta pomemben korak sem iskreno hvaležna, saj se od vseh pesmi pri bogoslužju pričakuje, da so preverjene in potrjene kot ustrezne.

Neprijetno, nehvaležno in morda pristransko je na tem mestu svoje delo ocenjevati. Nekateri zborovodje pač knjige ne bodo nikoli vzeli v roke. Ker verjamem v dobro v ljudeh, bom sklepala, da je razlog za to bolj ali manj upravičena kritika in ne morda nevoščljivost ali napuh. To, da so spevi v veliko župnijah po vseh koncih Slovenije zaživeli med ljudmi, pa je najlepša pohvala, nagrada in tudi spodbuda. Kajti z enim doseženim ciljem so se odprli novi. V pripravi je že nova zbirka za praznike in godove svetnikov, prilagojene uglasbitve pa pogrešajo tudi otroške/mladinske, ženske in moške zasedbe.

Veliko blagoslova voščim vsem, ki boste psalme prepevali in odpevali. Za lepoto bogoslužja danes in kot popotnico za nekoč, ko bo odmevalo: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam!«