Da smo malo in veliko občinstvo, kot bi rekel naš lutkar Milan Klemenčič, željni pravljic in pripovedovanja zgodb, je pokazal tudi že tradicionalni večer kamišibaj gledališča na prostranem vrtu Lavričeve knjižnice.

Pred kratkim se je skupina zagnanih pripovedovalk in ilustratork iz naših krajev, ki jih je navdušilo kamišibaj gledališče, združila v društvo. Svoja avtorska ali ljudska besedila ilustrirajo, in na slikovitih nastopih z živo besedo in avtorsko ilustracijo navdušujejo občinstvo. Ta edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob avtorskih ilustracijah, ki izvira iz Japonske (v japonščini kami pomeni papir, šibaj pa gledališče), je pred nekaj leti osvojila tudi Slovenijo. Slike (ilustracije) so vložene v majhen lesen oderček, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Takšen način pripovedovanja je primeren za različne žanre, od pravljic do anekdot, bajk, otroških pesmic pa vse do poezije za odrasle. Kamišibaj je postal tako nekakšna protiutež digitalnim podobam, s katerimi nas sodobna tehnika zasipa na vsakem koraku. Prav živa beseda pripovedovalca in unikatne ilustracije omogočajo gledalcu pristno in nepozabno doživetje.

Naslednji večer kamišibaj gledališča bo z novimi zgodbami že v petek, 3. julija ob 20 uri na grajskem dvorišču v Vipavskem križu.

Zdenka Žigon