Pred šestimi leti je Vilma našla pot do slikarstva, ki ji danes pomeni predvsem sprostitev in veselje ob napornem delu z ljudmi. Njeno izobraževanje na področju slikarstva se je začelo pri lokalnem slikarju Janezu Klavžarju, ki jo je vpeljal v osnove akrilne in oljne tehnike. Sama je nato eksperimentirala in iskala motive, ki so jo nagovorili k ustvarjanju. Zgledovati se je začela po različnih umetnikih ter posnemala njihove barve in poteze. Odkrila je, da ima izjemen talent za posnemanje in to ji je dalo dodatnega zagona za nadaljnje delo. Po nekaj letih je pridobila toliko znanja in samozavesti, da si je motive tihožitja in šopkov v vazah postavila sama. Njeni priljubljeni motivi so torej rože, krajine, tihožitja in tudi portreti. Predvsem se v zadnjem času precej ukvarja z upodabljanjem vtisa svetlobe v različnih urah dneva in letnih časih, ki se pojavi na nebu nad pokrajino.

S svojimi deli je Vilma vsekakor dokazala, da je izjemno nadarjena opazovalka in ji upodabljanje opazovanih predmetov in krajin ne dela težav. Ob takem opazovanju ji uspe, ne samo zunanji, ampak tudi svoj notranji pogled prenesti na slikarsko platno. Njena dela pričajo o njenih sposobnostih dojemanja globine barv in vtisov, ki jih pušča sled čopiča. Natančnost in njena kritičnost pa dodajajo vsem delom dovršen videz.

Na otvoritvenem večeru nam je v pogovoru z vodjo galerije Lične hiše Polono Kunaver Ličen med drugim razkrila, kakšen odnos ima do svojih slik, kaj ji pomeni slikarstvo in kako kritična je do svojega dela. Čeprav se uvršča med amaterske slikarje, jo je Polona Kunaver Ličen označila kot sposobno in hvale vredno slikarko, ki se ji ob možnosti napredka obeta še mnogo dobrih razstav. Večer je na kitari in z vokalom obogatila Vilmina sestra Kristina Lovšin Salmič. Ob upoštevanju vseh PCT pogojev smo obiskovalci doživeli en lep in prisrčen večer. Razstavo si je mogoče ogledati do 18. septembra.

Niko Ličen