Kot naročeno. Živimo namreč v času, ko so najvišji imperativ 'kvalitete' življenja cenena zabava, hrupnost, pogrošne atrakcije in površne, populistične ekshibicije. Apolonija Simon pa nam je s svojo razstavo kot nasprotje predstavila svet tišine, globine, razmisleka, kontemplacije in transcedentalnega, skoraj religioznega občutja v najširšem pomenu besede.

Njene - v bistvu krajinske slike - izpričujejo mir, ki pa ni spokojno idiličen, bukoličen. Ta mir je nekako tesnoben. Odraža samoto odtujenega, tavajočega, prestrašenega subjekta, obdanega z naravo, ki ne nudi več zavetja.

Naslikana drevesa niso 'lepa', ampak so izraz nečesa globljega, splošnega. Oguljena, pravzaprav mrtva debla, delujejo skoraj grozeče, kot dan po kataklizmi.

In vedro nebo na mnogih njenih slikah ni 'romantično', sladkobno čudovito. V svoji žolti, prosojni zamegljenosti sicer nakazuje upanje svetlobe, a to upanje deluje vse bolj kot privid.

Njene slike izražajo bistvo umetnosti, ki, da bi bila zares umetnost, ne more biti dobesedna preslikava realnosti, ampak njena likovna transformacija skozi osebni izraz; stališča, izkušnje, vedenje, čustva ...

Avtorica vešče obvladuje slikarski metje, ki si ga je pridobila med temeljitim študijem na akademiji in kasneje. V njenih delih odmevajo številni citati starih mojstrov, tehnično in vsebinsko, pregneteni in oplemeniteni z osebno noto.

Slike, ki jih tako zelo potrebujemo.

Pred njimi lahko gledalec razmišlja, meditira, se izprašuje o sebi in svetu okrog nas. Lahko so povod za neke vrste molitev, brez besed in obrazcev.

Po koncu otvoritve se je k meni sklonil eden naših krajanov in dejal, da bi bile te slike lahko tudi oltarne podobe v cerkvi. Mislim, da je od vseh obiskovalcev najbolje zadel bistvo.

Dela Apolonije Simon je tisti večer strokovno, razumljivo in izčrpno predstavila umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, zvonki glasovi kvarteta Anka s Ceste pa so se odlično vklopili v razstavo in poglobili doživetje.

Razstava bo na ogled do sredine marca 2017.

Več o avtorici in njenem delu lahko izveste na spletu.

Andrej Perko