DOMAČINKA NA 2.MESTU DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Ajdovci pod pojmom ples zagotovo pomislimo na domačinko Alice Stojko Saliu, ki se s to dejavnostjo
ukvarja že od malih nog.
S plesom se je spoznala v osnovni šoli, ko je Ajdovščino preplavilo navdušenje ob novi ponudbi športne
aktivnosti pod vodstvom Plesne šole Urška. Takrat je prvič zaplesala pod vodstvom učitelja Mirana Priteklja
in pravi, da je že v prvih minutah treninga vedela, da je to njeno poslanstvo in si to, kar dela Miran, želi v
prihodnosti početi tudi sama. "Že na prvi vaji sem vedela, da bom plesna učiteljica," pravi.
Sledila je temu klicu in naposled ustanovila Plesni center ADC, kar pomeni Alice Dance Company. Alice po
njenem imenu, dance, ker je pač to ples, company pa, ker je to definicija družbe, združenja, podjetja in
nenazadnje tudi druženja nasploh. S sodelavci vztrajno in pridno delajo, ponujajo plesne tečaje različnih
plesnih stilov za vse generacije ter tudi sami trenirajo. Njihovo najuspešnejše področje so moderni
tekmovalni plesi oziroma hip hop.
Alicina nikoli do kraja izpolnjena ljubezen pa so ostali latinskoameriški plesi. Po dvajsetih letih se je
ponovno vrnila k njim.
V karieri latinskoameriških plesov je zamenjala nekaj plesalcev in po razhodu z zadnjim, ki se je odločil
prenehati s plesom, je tudi sama opustila idejo, da bi začela znova, saj terja ogromnega časa in denarja, da se
z novim partnerjem uskladiš in pripraviš na tekmovanje. Po razhodu je začela iskati plesno zvrst, pri kateri
partnerja ne potrebuješ in v kateri bi prav tako uživala. Srečala se je z afro stilom, orientalskimi plesi,
jazzom, sodobno plesno tehniko, celo baletom, a prepričal jo je hip hop. V njem se je našla. Kljub temu je
vedno v njej tiho tlela neugasljiva želja po latinskih ritmih. Ko je svet preplavila zumba, je takoj opravila
licenco in se z zumbo ukvarja še danes. "Latino ritmi mi ležijo," dodaja.
Toda tekmovalnih latinskoameriških plesov ni moglo nič nadomestiti. Še je čutila, da je ta list popisan le na
pol, da je še nedokončana zgodba; v njej je še vedno vrela skrita želja po tekmovalnem odru na ritme cha-
cha-cha in ostalih tekmovalnih plesov.
Pred približno dvema letoma je pisala Miši Cigoju, nekajkratnemu svetovnemu prvaku, učitelju in trenerju
latinskoameriških in standardnih plesov, ter mu povedala, da ima še vedno močno željo po tej plesni zvrsti
in da bo zelo hvaležna, če ji najde kakšnega primernega plesalca.
V lanskem poletju, avgusta se je zgodilo. Alice razlaga, da se je bilo kot v filmu.
Med plavanjem je razmišljala o svojem življenju, plesu, o uresničenih željah in o še nezaključenih ali
nedokončanih projektih, med katere je spadal "ta latin". Prepustila se je, z mislijo, da se bo uredilo, kot se
pač mora, in sprejela, da je, kot je, potem pa v roku treh dni prejela Miševo sporočilo, da ima primernega
plesalca zanjo.
Seveda mi bilo niti dvoma o tem, da ne bi poskusila. Z največjim pričakovanjem je nestrpno odštevala dneve
do srečanja in prve vaje. » O tem sem sanjala, udarilo je kot strela z jasnega. Bila sem presrečna. »
Septembrsko srečanje s plesalcem je bilo uspešno : poskusila sta in ugotovila, da bi šlo. Tako sta stopila na
pot treningov in na pot proti cilju čim hitrejše pripravljenosti na tekmovanja.
Trenirala sta veliko, ure jima niso predstavljale problema, ne glede na to, ali je bila to sedem zjutraj ali
polnoč, ali je bil to dan v tednu ali med vikendi, ure treninga so tekle, manj kot triurne vaje niti v poštev niso
prišle. Učitelja, pravita, da imata najboljšega, in to je Miša Cigoj.
Prvo tekmovanje je bilo državno prvenstvo Slovenije, na katerem sta zasedla 2. mesto. Ampak to je šele
njun začetek. Tekmovanja bodo sledila in nameravata se jih udeleževati tudi v prihodnje.
Alice z velikim navdušenjem razlaga, da pleše svoje sanje. Vsem želi sporočiti, da za ples in uresničevanje
svojih želja nikoli ni prepozno. Da je treba vedno poslušati svoje srce, ker te le to vodi k srečnemu in
izpopolnjenemu življenju, da notranjih šepetov ne smemo zapostavljati, ampak jim, nasprotno, moramo slediti.

"Ko že imam priložnost, bi se rada zavalila vsem, ki me na različne načine podpirate, predvsem pa hvala
mojima ljubima staršema Anici in Cirilu in vsej družini, ki mi je vedno stala ob strani.
Dragi bralci, živite svoje sanje, če pa zaplešete, bo življenje postalo še lepše."

B & A