Rodila se je 19. oktobra 1911 na Planini pri Ajdovščini. V otroštvu si je želela, da bi bila trgovka. Oče ji je ta poklic odsvetoval, češ da je prešibka, in jo napotil na gospodinjski tečaj k šolskim sestram v Tomaj.  Takrat ji je bilo 16 let. Njen najstarejši brat se je odločil za študij bogoslovja v Ljubljani. Ena izmed sester pa je vstopila k šolskim sestram, zato je začela še sama misliti na samostan. V družbo Marijinih sester je bila sprejeta na mali šmaren leta 1929.

Njeno redovno življenje se je začelo v Ljubljani, kjer je hodila v privatno postrežbo k bolnikom. Leta 1938 je bila premeščena v Zagorje ob Savi in v tamkajšnji Izolirnici prevzela službo kuharice. Potem je bila v Mariboru v privatni postrežbi pri bolnikih in pozneje v bolnišnici kot bolniška strežnica, pa v Celju pri sv. Jožefu kot kuharica v domu duhovnih vaj,  nato v Domžalah, leta 1996 je prišla v Šentjakob ob Savi, kjer je dobrih 20 let vodila gospodinjstvo pri lazaristih. Januarja leta 1987 je bila premeščena na Dobrovo in dokler so ji moči dopuščale, je še rada pomagala na vrtu in pri raznih hišnih delih.

Zadnja leta pa so njeni koraki počasni, a vztrajno premagujejo razdaljo in s pomočjo hišnega dvigala jo še vedno srečamo v dnevnih prostorih in pri molitvi v kapeli. Zanima jo še vedno vse in  redno spremlja TV novice. Predvsem zelo rada bere in kot so povedale sosestre, vedno prva prebere verski tednik Družino in to brez očal. Sicer ji je nekoliko opešal sluh, vendar smo z nekoliko višjim tonom glasu z njo prijetno klepetali in se njenim duhovitim odgovorom na naša vprašanja, kako dočakati tako starost, tudi od srca nasmejali.

                                                                                                                          Vera Kodrič