Naravoslovna olimpijada je bilo popolno presenečenje, ki ga nisem načrtovala. Matematična olimpijada je bila moj cilj že iz osnovne šole, vendar nisem pričakovala, da ga bom uresničila že letos. Ko sem prejela obvestilo, da sem bila uvrščena na EGMO, sem mislila, da se obvestilo tiče naravoslovne olimpijade. Glede na rezultate iz izbirnih testov se mi je zdelo nemogoče, da bi se uvrstila nanjo. Zato pa je bilo veselje še toliko večje.

Kakšna je pot do olimpijade? Kako potekajo priprave?

Za tekmovanje iz naravoslovja (če povem po resnici) se nisem skoraj nič pripravljala in sem imela veliko sreče, da sem prišla med prvih 6, ki so se nato uvrstili na olimpijado. V pot do matematične dekliške olimpijade je bilo vloženega veliko več truda. Potekale so namreč celoletne priprave z domačimi nalogami in izbirnimi testi. Dvakrat na mesec sem se v Ljubljani udeležila predavanj o različnih matematičnih temah (npr. funkcijske enačbe, kongruence, neenakost …), ki sem jih morala doma utrditi z domačo nalogo. Za EGMO potrebuješ 25 % točk vseh domačih nalog. Upoštevajo se tudi rezultati prvih dveh izbirnih testov.

V čem sta si bili obe olimpijadi podobni in v čem različni?

Najbolj sta si podobni v tem, da spoznavaš nove ljudi in obiščeš številne nove kraje. Verjetno je največja razlika med njima v tem, da je naravoslovna olimpijada ekipna ter matematična dekliška posamična.

Katera ti je bila bolj všeč in zakaj?

Vsaka je imela svoje pozitivne in negativne lastnosti, uživala pa sem na obeh. Če bi pa morala izbrati, bi rekla naravoslovna. Všeč mi je bila predvsem organizacija. V Avstriji smo se namreč veliko bolj družili z udeleženci iz ostalih držav (v sobah smo bili iz različnih držav, imeli smo skupne prostore … ). Tudi tekmovanje je bilo nekoliko boj zanimivo, saj smo skupinsko delali praktične poskuse na podlagi izmišljenih zgodb.

Ali lahko primerjaš nivo zahtevnosti na teh tekmovanjih in v gimnazijskem programu?

Na naravoslovni olimpijadi je pomembno, kako pogosto si bil v laboratoriju in kako dobro poznaš in rokuješ s pripomočki. Tudi teoretično znanje igra pomembno vlogo. Če ga primerjam z laboratorijskimi nalogami, ki jih delamo pri pouku, so naloge nekoliko bolj zahtevne. Rešuješ jih 4 ure in obstaja veliko možnost, da boš naletel na nekaj neznanega, kar jih naredi še težje. Naloge na matematični olimpijadi pa so v primerjavi z gimnazijskim programom veliko zahtevnejše. Računanja s številkami skoraj ni. Za eno nalogo imaš na razpolago 1,5 h, kar pove najbrž veliko.

Meniš, da sta področji matematike in naravoslovja v prihodnosti perspektivni?

Mislim, da bosta obe področji v prihodnosti zelo pomembni, predvsem zaradi novih izumov v sodobni tehnologiji in računalništvu.

Kakšen odnos si imela z ostali udeleženci?

Tekmovalnosti ni čutiti. Vsi udeleženci si drug drugemu privoščimo čim boljšo uvrstitev in lep uspeh.

Olimpijadi pa nista bili le tekmovanje, temveč tudi potovanje. Kaj od spremljevalnega programa se ti je najbolj vtisnilo v spomin?

Zanimivo je, ko spoznaš nove kraje, običaje, navade, izveš kaj novega. Navdušilo me je, ko so organizatorji v Avstriji pripravili lepo presenečenje in na skupni večer povabili nekdanjega avstrijskega skakalca na smučeh Thomasa Morgensterna. Sicer je bilo vseh prigod veliko.

Kaj sta ti olimpijadi dali?

Dali sta mi predvsem lepo in nepozabno izkušnjo, veliko novih prijateljev in navsezadnje sem na njih dosegla lep uspeh.

Martina, hvala za pogovor in veliko uspeha še naprej!

Aljaž Bratina