Razmere na trgu delovne sile so se danes tako zelo zaostrile, da mladi brez poklica in delovnih izkušenj skorajda nimajo več možnosti za zaposlitev in uspešno konkuriranje na trgu dela. Ponudba izobraževanja za mlade, ki predčasno izstopijo iz izobraževalnega sistema in nimajo nekih temeljnih znanj in zmožnosti za iskanje zaposlitve, je zelo omejena. Osipniki, tako imenujemo mlade, ki predčasno izstopijo iz šolanja, prihajajo iz različnih socialnih okolij in izkušenj. Nekaterim je redno šolanje spodletelo, zaradi napačnega pristopa k učenju, nerazumevanja učne snovi, sporov s profesorji, nižjih sposobnosti, zdravstvenih težav itd. Navedeni razlogi otežujejo njihovo nadaljnje šolanje ali zaposlovanje. To so mladostniki, ki potrebujejo program in usposobljene mentorje, ki prisluhnejo njihovim potrebam in željam, ki jim nudijo priložnost, da izrazijo svoje talente in sposobnosti, da pridobijo nove veščine in znanja, predvsem pa potrebujejo program, ki je drugačen od klasičnih šolskih oblik. To je PUM, poseben program, ki ga oblikujejo posebni ljudje.

Usmerjen je v odpravljanje vzrokov, ki so pripeljali do izstopa iz sistema šolanja. Krepi pozitivne izobraževalne izkušnje, spodbuja k nadaljevanju že opuščenega šolanja, pripravlja za nadaljevanje izobraževalne poti in pomaga pri izdelavi celotne strategije poklicne kariere. Temeljna značilnost programa je, da udeležencem omogoča sodelovanje pri načrtovanju vsebin. Projektno delo prehaja od oblike k metodi. Program izvajajo posebej usposobljeni mentorji, ki z inovativnimi in drugačnimi izobraževalnimi prijemi spodbujajo, usmerjajo in motivirajo udeležence, da dosežejo zastavljene cilje.

Uspehi skupine se kažejo tako v doseganju osebnih, izobraževalnih in poklicnih ter skupinskih ciljev. Struktura programa udeležencem pomaga, da na novo oblikujejo svojo osebno, izobraževalno in poklicno kariero. Projektno delo pa pripomore k osebnostnem razvijanju posameznika pri doseganju skupnega cilja. S projektnim delom udeleženci pridobivajo nova znanja in izkušnje, naučijo se dela v skupini, medsebojnega sodelovanja, drugačnosti, strpnosti, konstruktivnega reševanja konfliktov, sodelovalnega učenja itd. V 13 letih je nastalo kar 40 različnih izbirnih projektov s področja umetnosti, kulinarike, športa, glasbe, filma, ekologije itd. Nastale so lutkovne predstave, filmi, časopisi, zbirke zgodb in pravljic, kulinarični nasveti. Kar nekaj projektov je bilo tudi humanitarno obarvanih.

Dinamičnost dela je potrebno ustvariti z občutkom, da lahko dosežeš zastavljeni cilj. Dinamično svoje talente in znanja udeleženci razvijajo tudi skozi interesne delavnice, ki so usmerjene v bogatitev in širitev obzorij kakovosti vsakdanjega življenja. Iz marsikatere interesne delavnice je nastal samosvoj pumovski projekt. Pripomogle so k temu, da udeleženci krepijo svoje sposobnosti in najdejo svoje skrite talente. Kreativne, kuharske, umetniške, športne, glasbene, debatne delavnice itd. - za vsakega nekaj.

Na PUM-u vsak udeleženec najde nekaj zase. Vsak, ki se v program vključi, ima svojo zgodbo. Vsak udeleženec je drugačen, poseben in zanimiv. Njihove zgodbe so zgodbe najstnikov, prežete z ljubezenskimi in šolskimi težavami, prežete z mladostjo, razigranostjo in brezbrižnostjo. Včasih pa so njihove zgodbe žalostne in pretresljive. V večini primerov se udeleženci med seboj povežejo, razvijejo se prijateljske in ljubezenske vezi, nekatere še danes trdno držijo. Marsikateri bivši udeleženec se rad vrne na PUM, po nasvet, pomoč ali pa samo na skodelico dobre kave. Vsak drugače doživlja PUM.

Sheena Logarta (generacija 2011/2012) pravi: »Ko sem prišla v Slovenijo iz Filipinov, mi je bilo hudo, težko sem se prilagodila. Vključila sem se v PUM, kjer so me sprejeli z odprtimi rokami in mi pomagali, da sem se prilagodila življenju v Sloveniji. Našla sem dobre prijatelje in se veliko stvari naučila. PUM ponuja široko paleto različnih dejavnosti, s katerimi lahko izboljšamo svoje sposobnosti. I love PUM!«

Nensi Francetič (generacija 2005/2006) se PUM-a spominja tako:«V PUM-u je bilo super predvsem zaradi družbe, vsi smo se super ujeli. Mentorice so nas spodbujale pri ustvarjanju, imele so nas za enakovredne, nikoli niso delale razlik med nami, stalno so nas 'preganjale', da smo se pripravljali in učili za izpite. Družba je bila res odlična, še danes, ko se s kom srečam na ulici, je obujanje spominov nujno, smeh pa neizogiben.«

»Pum mi je bil všeč, ker sem dobil nove prijatelje, poznanstva in izkušnje, družba je bila super, mentorice prijazne. Na PUM-u sem se imel odlično,« meni Jernej Požar iz generacije 2012/2013.

»Na PUM-u sem se vedno počutila dobro in sprejeto. Ozračje je bilo vedno sproščeno, mentorice vedno na voljo za pomoč glede šole, iskanja zaposlitve, reševanja osebnih težav, vedno so si vzele čas in ti prisluhnile. Med izvajanjem interesnih delavnic in projektov so se spletla nova prijateljstva, kar mi ogromno pomeni. Najbolj mi je bila všeč jutranja kavica ob pogovoru in socialnih igrah,« pove Urška Blaško, generacija 2011/2012.

Pozitivni vtis je PUM naredil tudi na Petra Krkoča, 'frontmena' rock skupine Skalp. Skupina Skalp nam je dovolila uporabo pesmi Dol med plamene in Vem da lahko, kot glasbeno podlago predstavitvenega filma 'Ajdovščina, moje mesto'.

Peter pravi: »Za PUM sem prvič slišal v eni izmed televizijskih oddaj, kjer so udeleženci izobraževalnega programa z velikim zanosom novinarki razlagali, kako so na PUM-u odkrili, kaj jih v življenju veseli. Priznam pa, da tako originalnega vzdušja, kot sem ga na lastni koži občutil na prireditvi ob zaključku PUM-ovega šolskega leta, nisem doživel še nikjer. PUM-ovci so sami zmontirali izjemno duhovito video predstavitev mesta Ajdovščine, v druženju z njimi pa je bilo zaznati, da totalno držijo skupaj in se zavedajo, da so del nečesa POMEMBNEGA! Lepo je vedeti, da imamo v Sloveniji izobraževalni program, ki ljudem daje upanje, spodbuja spontanost in privzgaja dobro voljo. To v življenju največ šteje in PUM je ZAKON!!!«

Z uspehi želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih. PUM je brezplačen program, ki je bil v preteklih letih sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada. Še vedno ostaja brezplačen, tokrat lažje dostopen tudi dijakom poklicnih in srednjih šol. V PUM se lahko vključi vsak, ki je star med 15. in 25. let, ki nima dokončane osnovne ali srednje šole, ki je iskalec prve zaposlitve ali brezposelna oseba. Brezposelne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v program, podpišejo z Zavodom RS za zaposlovanje pogodbo o vključitvi in skladno s tem imajo ugodnosti, ki jim iz tega statusa pripadajo. Dijaki ob vpisu v program ohranijo status dijaka in koristijo možnosti brezplačne učne pomoči, svetovanja, usmerjanja itd.

Skrivnost 13 letnih uspehov programa PUM so v dobrem sodelovanju vseh vključenih, od udeležencev programa, mentorjev, staršev udeležencev, do številnih partnerjev in strokovnih institucij. Skupaj s svojimi znanji, izkušnjami, željami in kompetencami prispevajo k uresničevanju majhnih in velikih ciljev.

Podrobnosti o programu, projektih, interesnih delavnicah itd. si lahko preberete na spletni strani Ljudske univerze Ajdovščina (www.lu-ajdovscina.si) in na Facebook profilu PUM, lahko pa nas pokličite na telefon 366 47 50 ali 041 437 785.

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, 3. Razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.2: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.«