Pravijo, da moramo razmišljati o lepih stvareh. Govori se, da imajo misli moč in je zato dobro, da se z njimi sprehajamo po pravih poteh. In četudi nam nihče tega ne pove, vemo, da nam je dovoljeno sanjati. 

Tako sem uvodoma nagovorila letošnje devetošolke in devetošolce, ko smo se delavke in delavci naše šole na valeti poslovili od njih.

25. maja 2020 so se po več kot dveh mesecih vrnili v šolo in takrat so o valeti verjetno samo sanjali. A ker je bila želja zelo velika, oni pa zagnani in željni zaključek šolanja prirediti kar se da slovesno, se je delo začelo. Izšla je posebna izdaja šolskega časopisa OMG, potekali so pogovori z razrednikoma, kaj, kdaj in kako lahko pripravijo vse potrebno, da valeta bo.

Upam, da smo jim omogočili, da so vse izpeljali, kot so si želeli. Ne bi vsaka generacija v tako kratkem času uspela pripraviti slavnostne prireditve tako, kot je uspelo njim. Iskrene čestitke in vse pohvale samo zanje!

Devetošolcem je bilo dovoljeno sanjati ... o koncu pouka, počitnicah, potepanju s prijatelji, ljubezni, poljubu, ki je bil, ali tistem, ki še bo …

Kako je takrat lepo in vse je tako preprosto in enostavno, kajne?

A poti letošnjih devetošolcev ne bodo samo zasanjane. Bili so generacija prijaznih in srčnih deklet in fantov, ki so bili vedno odkriti drug do drugega.

To so vrline, ki delajo človeka velikega in vlivajo pogum. Prepričujejo nas, da znajo in zmorejo. V obdobju, ki so ga preživeli na naši šoli, so odrasli v vedno bolj samostojne in odgovorne mlade ljudi. Vredni so bili zaupanja, zato so tudi laže ustvarjali tople in prijetne medsebojne odnose ter pokazali, da je vsak izmed nas vreden spoštovanja.

Generacija 2005!

Želim jim, da bi bili taki tudi naprej. Pravi in dobri človeški stiki so temelj vsake na novo odkrite poti v življenju, na kateri si vsak želi biti sprejet in uspešen. 

Kar pogumno v svet, uresničite svoje sanje, uspelo vam bo!

Staršev tokrat ni bilo z otroki. Odrasli pač vemo, da so v življenju stvari, o katerih lahko sanjamo, a se včasih sanje hitro razblinijo, saj moramo stvari sprejeti drugače, takšne, kot so. Tukaj in zdaj. Zato so z razumevanjem sprejeli, da so svoje otroke na zadnji osnovnošolski dan spremljali z neposrednim prenosom po spletu.

Učenci generacije 2005 sedaj ne bodo več naši učenci. Prepričani smo, da smo jim dali dobro popotnico za življenje, opremili smo jih z znanjem, ki ga bodo sedaj samo še plemenitili. Starši pa jih bodo spodbujali pri njihovem delu, jih pohvalili in jim pustili živeti njihove sanje. Naj otroci vedo, da so starši njihovi prvi učitelji, ki jih bodo z izkušnjami pospremil na pot, na kateri se jim bodo lahko katere izmed skritih želja tudi uresničile.

Konec je posebnega, drugačnega in zelo napornega šolskega leta. Po 13. marcu 2020, ko stvari niso več potekale po ustaljenih tirih in smo se morali takoj in z vso resnostjo lotiti nečesa popolnoma novega, so strokovni delavci na naši šoli dokazali, da so izjemno odgovorni in da jim je mar za naše učence. Skozi vse obdobje učenja na daljavo so bili iznajdljivi; iskali so nove in nove možnosti, kako učencem tak pouk narediti prijazen, a hkrati so poskušali dati drugačnemu načinu dela pomembnost za nadaljnje izobraževanje. Njihovo delo se je še enkrat pokazalo kot neprecenljivo in nenadomestljivo.

Tehnično osebjeje poskrbelo, da je življenje na šoli tudi izven učilnic potekalo tako, kot je treba. 

Lepo in s ponosom je biti vodja kolektivu z vizijo, kjer so znanje, izobraževanje in pripadnost skupnosti ene od vrednot, ki nas spremljajo pri našem delu.

Lea Vidmar, ravnateljica OŠ Šturje Ajdovščina