Lik Muce Copatarice živi med nami in nas spremlja na poti otroštva. Zato nas je nekega dne, pri uri slovenščine, obiskala Muca Copatarica. Najprej je zavila v garderobo in si ogledala, kako so pospravljeni čevlji. Vse nepospravljene je zložila v vrečo in jih prinesla v razred. Z otroki se je pogovorila, kako in zakaj je potrebno skrbeti za svoje stvari. Nato pa jih je s svojo prefinjeno lepoto, srčno dobroto in nežnostjo popeljala v svet svoje pravljice, pravljice o Muci Copatarici. Otroci so ji tiho in z zanimanjem prisluhnili ter jo s sijočimi očmi občudovali. In Muca Copatarica je začela svojo pripoved: »V mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v rdeče in modre copatke…« Ko je muca zaključila, so se ji otroci približali, se jo dotaknili, jo pobožali, prijeli in objeli. Vsak jo je želel občutiti. Zato tudi mi ne pozabimo, da otroci potrebujejo objem, skratka drobno dejanje, ki bogati otrokovo srce.

Sledilo je poustvarjanje. Otroci so najprej razvrščali sličice v zaporedje pravljice in obnovo le-te. Nato pa smo našo učilnico spremenili v šivalnico. Odločili smo se, da sešijemo copatke, take tople z vzorčkom, ki bodo za igro ali pa bodo služile le kot žepek za shranjevanje malih skrivnosti. Pripravili smo filc, šivanke, niti in škarje. Vsak otrok je dobil izrezan spodnji in zgornji del copata. Oba dela je bilo potrebno prišiti skupaj. Otroci so komaj čakali, da bodo začeli s šivanjem. Prvi vbodljaji šivanke so bili zahtevni, naporni in nit nikakor ni hotela ubogati. Prekrižala se je spodaj, zgoraj in ovijala okrog. A ker vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, je bil vsak vbodljaj lažji, prsti spretnejši, šiv pa lepši in natančnejši. Vsem otrokom je uspelo sešiti copatek. Zadovoljstvo ob končnem izdelku je žarelo na otrokovem obrazu. Ker ima vsak copateksvoj par, smo se ob zaključku ustvarjanja igrali igrico Poišči svoj par.  Otroci so se nasmejanih obrazov sprehajali po razredu, iskali par svojemu copatku ter srečni oznanili, kadar so ga našli. Zaključili smo veseli in se nasmejanih obrazov nastavili pred objektiv.

Gledati otroške obraze, kako njihove oči izžarevajo srečo in kako so usta razpotegnjena v širok nasmeh, je nekaj najlepšega.

Vanesa Pev Stibilj in Maja Bitežnik