Že zgodaj zjutraj smo krenili izpred naše šole, da smo lahko z avtobusom pravočasno prispeli na letališče Bergamo v Milanu. Od tam smo imeli direkten let v Vilno, glavno mesto Litve. Šola, kamor smo bili namenjeni, pa se nahaja v mestu Kaišiadorys, ki je slabo uro oddaljen od prestolnice. Med potjo smo lahko opazovali pokrajino, ki je ravna in malce pusta. Povsod so polja in ogromno jezer. Tu in tam se pojavi kakšna hiša, naselja so razpršena. Ko so se kombiji končno ustavili pred šolo, so nas v avli že čakali naši litvanski prijatelji. Ko je vznemirjenost ob ponovnem snidenju malce pošla, smo se v šolski jedilnici okrepčali z njihovo tradicionalno jedjo: testo, v katerem so meso, zelenjava ali skuta. Najedli smo se, potem pa se porazdelili po družinah, ki so nas gostile. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj vsi zbrali v šoli in se odpravili v mesto Druskininkai, kise nahaja samo nekaj kilometrov od meje z Belorusijo. Najprej smo se ustavili pri hiši, kjer nas je že čakala prijazna gospa, oblečena v narodno nošo. V eni roki je držala pladenj, na katerem sta bila kruh in sol (kar jetradicionalna jed), v drugi pa je imela slovensko zastavico. Predstavila se nam je in nam povedala, da sol pridelujejo iz mineralne vode, po kateri je znan Druskininkai. Nato smo iz zmesi s soljo izdelovali majhne skulpture, ki smo jih dali v peči, medtem pa smo že trde solne zmesi oblikovali in jih brusili, da so dobile zanimivo obliko. Ko so bili naši izdelki nared, smo jih vzeli, se zahvalili gospe in njenemu možu, ki nam je tudi veliko pomagal, za trud in prijaznost, ter se odpravili v mesto na kosilo. Ko smo se okrepčali, smo nekateri odšli v vodni park, ostali pa so imeli ogled mesta. Nato smo se spet zbrali in odpeljali nazaj v šolo. Vse je bilo že pripravljeno za disko zabavo. Cela šola je plesala in spoznali smo veliko novih ljudi. Po zabavi smo se vsi izmučeni, a polni vtisov, vrnili h gostiteljem.

V nedeljo so se naše gostiteljske družine same odločile, kaj bomo počeli. Nekatere so skupaj odšle na izlet. Mi smo šli v glavno mesto Vilno, drugi v mesto Kaunas. Vsi pa smo se imeli lepo.

V ponedeljek smo se zbrali v šoli in gospa, ki dela kot socialna delavka, nam jo je razkazala. V likovni učilnici nas je že čakala učiteljica litvanščine in likovne vzgoje. Ustvarjali smo v tehniki znane litvanske ilustratorke SiguteAch. Učiteljica je bila navdušena nad našimi izdelki in postavili smo razstavo v šolski knjižnici. Sledila je košarkarska tekma med slovenskimi in litvanskimi učenci. Pet naših fantov in dve dekleti so igrali proti deški šolski ekipi. Videlo se je, da v nasprotni ekipi vsi trenirajo, zmagali so. Pred nami pa je bila še ura učenja litvanskih nacionalnih plesov. Po kosilu smo odšli nabovling, zvečer pa so nas odpeljali v gimnazijo, ki se imenuje po prvem predsedniku samostojne Republike Litve: Algirdas Brazauskas Gymnasium. Tam smo poslušali koncert litvanske ljudske glasbe, ki ga je izvedel priznani folklorni ansambel »Čiutyta«. Vodi ga njihov priljubljeni glasbenik Česlovas Krikščiunas. Med nekaterimi pesmimi so nas povabili, naj zaplešemo z njimi, zato smo hitro lahko uporabili na novo pridobljeno znanje folklornih plesov. Preostanek večera smo preživeli pri družinah.

V torek smo imeli ekskurzijo v Vilno. Ogledali smo si staro mestno jedro, polno zanimive arhitekture. Ogledali smo si tudi muzej, v katerem smo spoznali, kakšno je bilo mesto in življenje v njem v 15. in 16. stoletju. Po kosilu so nekateri kupovali spominke, ki so večinoma narejeni iz jantarja. Zvečer se je v šoli  odvila predstava talentov, v kateri je lahko nastopil, kdor je želel. Tudi mi smo sodelovali.

V sredo smo obiskali Trakai, najstarejše mesto v Litvi, ki je bilo nekoč prestolnica. Najprej smo si ogledali muzej Karimov, starega ljudstva, nato smo šli v mesto. Najbolj sta mi bila všeč park Užutrakis in grad na jezeru. Jezero je zelo veliko, poleti se v njem kopajo, spomladi pa je primerno za izlete s čolnom. Kosilo smo imeli v gostilni, kjer strežejo tradicionalno hrano Karimov – kibinas. To je nekakšen rogljiček, polnjen z mesom, zelenjavo ali čokolado. Pozno popoldne smo se vrnili na šolo, kjer so nam pripravili poslovilno prireditev. Mi smo se predstavili njim, oni nam. Zapeli smo nekaj slovenskih pesmi, zaplesali ter s slikovnim gradivom predstavili Slovenijo. Tudi oni so peli in plesali ter vključili tudi nas. Sledila je pogostitev, tudi mi smo imeli nekaj naših jedi s seboj. Zvečer smo se še zadnjikrat vrnili k družinam.

Zadnji dan naše izmenjave, v četrtek, smo imeli na šoli tekmovanje iz znanja angleščine. Mi smo bili boljši, zasedli smo prvo in drugo mesto. Nato smo se začeli poslavljati, malo smo tudi posmrkali in pojokali. Po kosilu je šla skupina litvanskih učencev z nami na letališče, kjer smo lahko nadaljevali s smrkanjem in jokanjem. Popoldne smo odleteli proti domu. Zvečer, ko smo se vrnili v Slovenijo, smo bili ganjeni nad lepoto naše razgibane pokrajine, kajti povsod je lepo, doma pa zagotovo najlepše.

Lucija Lorenzutti, 9.a

Osnovna šola Dobravlje