Pred tednom, v katerem so potekale dejavnosti na naši šoli, smo naredili natančen načrt. Zbirali smo ideje, programirali dan in čas izvedbe. Načrtovali smo sodelujoče, ker smo želeli vključiti čim večji krog ljudi: otroke iz vrtca, vse šolarje, pa tudi njihove starše in stare starše. Ker smo se tudi uradno prijavili v te akcije, smo sproti poročali o naših dejavnostih na Ljudsko univerzo v Ajdovščino in na Andragoški inštitut v Ljubljano. Pošiljali smo fotografije in celo kratke filmčke smo posneli.
Gostili smo najstarejšega krajana Otlice Antona Vidmarja in z njim naredili intervju. Recitirali smo pesmi znanih slovenskih pesnikov pred naključnim občinstvom sredi vasi.
Z roko smo pisali lepa sporočila, jih privezali na vrvico in jih z baloni spustili v zrak. Pletli smo kito prijateljstva - predstavniki vrtca in vseh razredov, predstavniki staršev in predstavniki starih staršev. Na asfalt pred šolo smo pisali verze Simona Gregorčiča.
Obiskali smo več družin in se z njimi pogovarjali o življenju, šolanju, pisanju z roko. Naredili smo razstavo likovnih izdelkov. Dogajanje pa smo zaključili s pesmijo Veseli pastir, ki smo jo učenci skupaj z učitelji zapeli pred šolo. Nekaj naših dejavnosti je posnela POP TV.
Osrednji dogodek akcije Radi pišemo z roko je bil 22. maja na Ljudski univerzi v Ajdovščini. Tam smo oddali ročno napisane razglednice županu Tadeju Beočaninu. Napisali smo mu lepa sporočila.
Avtorica pobude Radi pišemo z roko, gospa Marijana Jazbec, je predlagala, da bi izdelke z naše šole dali na razstavo. Tako smo plakate, rokopise, fotografije in kito prijateljstva poslali v Ljubljano, kjer so bili na ogled v izložbah Ministrstva za notranje zadeve.
Zapis na asfaltu nas vsak dan spominja, da akcija še ni zaključena in da bomo še marsikaj napisali z roko.
Pavlina Bizjak