Odločili sva se, da sešijeva mehke in nežne, iz filca narejene rožice, ki bodo namesto listov imele roke, kot bi objemale obdarovance, katerim je namenjen objem.

V petek, dan pred Miklavževim prihodom in obdarovanjem, smo začeli šivati objemčke tekom pouka pri likovni umetnosti. Preko obeh ur so postali objemčki polni, mehki in nasmejani. Tako, da sva jih midve le dopolnili in popravili, kjer je bilo potrebno.

Naslednji teden smo s starši in starimi starši imeli novoletno srečanje in z njimi smo izdelali rumeno zvezdico iz filca, katero smo namenili tudi podariti.

Učenci so se akcije zelo razveselili, kot tudi sladkega presenečenja, ki jim ga je podaril pokrovitelj - dobili so bonbone s figurico in lizike.

Po razmisleku sva se odločili, da objemčke poklonimo varovancem zavoda CIRIUS v Vipavi. Z ravnateljico Erno Žgur sva se domenili, da jih obiščemo v zadnjih decembrskih dneh.

V ponedeljek, 22. decembra, smo prišli v CIRIUS. Vsi so nas zelo lepo sprejeli in učenci so bili nadvse veseli toplega sprejema, nasmejanih otroških lic in iskrenega smeha. Učiteljice so nam predstavile zavod in nas odpeljale v dnevne prostore. Najprej smo se spoznali, se malo poigrali, pojedli sladko malico ter jim zaigrali kratko dramsko igrico. Ob koncu srečanja smo jim poklonili svoja darila. Otroci so bili zelo veseli, niso pričakovali daril, še posebno takšnih ne, zato je bila njihova zahvala resnično iz srca.

Naši učenci so bili pa deležni spoznanja, da je resnično srečen le tisti, ki nekaj podari. Kajti dajati nekomu je nekaj najlepšega, kar lahko storiš sebi in njemu. Hkrati pa so spoznali pravi smisel prazničnih božičnih dni.

Ob prihodu nazaj na podružnico smo v Vipavo poslali nekaj kratkih sporočil o našem obisku pri njih ter se jim zahvalili za prijaznost in gostoljubnost.

Mateja Kompara in Petra Koncut