Najprej smo stopili v stavbo radia, kjer nas je sprejela prijazna gospa, ki nas je vodila po celotni stavbi. Ustavili smo se v avli, kjer nam je povedala nekaj osnovnih stvari o radiu, radijskih postajah in o razlikah med njimi. Nato smo se odpravili po zavitem stopnišču do nadstropja, kjer deluje Val 202. Takoj smo opazili prostore za nekakšnimi steklenimi stenami, kjer so govorili novinarji. Novinar je odšel v studio, kjer je bila okrogla miza. Skozi steklo smo lahko videli, kako je komentiral in opazoval dogajanje na smučišču, saj je bil ravno na sporedu prenos smučarskih skokov. Povedali so nam, da je to Aleš Smrekar, športni novinar, katerega glas velikokrat slišimo po radiu. Kasneje je k nam pristopil tudi radijski urednik Andrej Karoli, ki nam je odgovarjal na vprašanja, se z nami prijazno pogovarjal ter povedal marsikaj zanimivega o svojem delu. Ker nas je priganjal čas, smo odšli še nadstropje višje, kjer domuje 1. program Radia Slovenija. Prav takrat je bila na sporedu oddaja Radio GA GA. Tako smo lahko videli, kako poteka oddaja, ki jo vodi Sašo Hribar, pa še fotografirali smo se z njegovo celotno ekipo. Ob poslušanju smo se nasmejali do solz. Da ne bi ostali brez glasbe, smo si ogledali še prostor, v katerem vadijo člani simfoničnega orkestra RTV. Z zanimanjem smo prisluhnili njihovi vaji. Namenjeni smo bili tudi preizkusiti, kako se sliši naš glas po radijskih valovih, vendar to na žalost ni bilo mogoče, zato smo odšli v drugo stavbo RTV, namenjeno televiziji.

Že ob vhodu je bilo zanimivo. Videli smo namreč veliko nam znanih obrazov, ki so odhajali ali prihajali v stavbo. Najprej so nas popeljali na ogled v prostor, kjer maskerke naličijo in polepšajo nastopajoče na televiziji. Povedali so nam, da  urejanje moških traja približno 15 minut, žensk pa do 45 minut. Pred našimi očmi ja vizažistka uredila enega izmed voditeljev.

Kasneje smo hodili po raznih hodnikih, obšli garderobe in prispeli do prostora za scenske rekvizite. Tu je bilo polno raznih predmetov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, pa tudi ogromnih scen, kot so na primer poševni oder iz oddaje Vse je mogoče. Nato smo si ogledali še prostora s stotinami moških, ženskih in otroških oblačil. Šli smo si pogledat še studie. V prvem, največjem, je bila prav takrat postavljena scena za letošnjo Emo. Ker so imeli vajo, smo lahko videli Klemna Slakonjo in Marleno. Potem smo odšli do drugega studia, kjer so postavljali sceno za oddajo Obzorja duha, in še do najmanjšega studia, ki  je bil ves v modri barvi. Ta je namenjen oddajam z multimedijskim ozadjem, kot so na primer vremenska napoved, Infodrom ipd. Scene oddaj menjujejo, tako da smo videli le nekatere. Na koncu smo šli še v studio, kjer snemajo poročila in vreme. V eni polovici prostora je bila scena, ki jo vidimo pri poročilih, v drugi polovici pa moder prostor, ki je namenjen športu. Ugotovili smo, da so studii veliko manjši, kot si verjetno predstavljamo ob gledanju televizije.

S tem je bil naš ogled končan. Vse novinarke smo bile vesele in navdušene nad videnim. Nismo pa se mogle zediniti, ali je lepše in bolj zanimivo delo na TV ali na radiu. Odslej bomo s še večjim veseljem pripravljale naše oddaje šolskega radia.

Lana, Zala, 9.razred OŠ Dobravlje