V začetku meseca oktobra, ko obrnemo nov list na koledarju, se v našem Domu starejših občanov Ajdovščina vedno znova spomnimo leta 1983, ko je naš dom odprl vrata za prve stanovalce. Tistih prvih nekaj let, ko je bil dom še precej sam na prepihanem Ribniku, se še spomni nekaj delavcev, ki so se takrat podali kot mladi na novo pogumno delovno pot. Od tedaj je bilo prehojenih že veliko korakov in veliko vode je preteklo, veliko se je spremenilo, le pogum delavcev in dobra volje med stanovalci je vendar ostala. Velikokrat si rečemo, da smo kot ena velika družina, saj se res dobro poznamo med seboj, si zaupamo in skupaj preživimo še tako težek dan.

Ob naši 39. obletnici doma smo praznovali kar več dni skupaj. Najprej z lutkovno predstavo Pestrna, s katero je pri nas gostovala lutkovna skupina Žar iz Ajdovščine. Bevkove in Gregorčičeve besede so nam poznano odzvanjale v ušesu še preko celega dne.

Na sam praznični dan pa so nas obiskali člani MIDS-a iz Ajdovščine. Prečudovita glasba ter v literarni del zaobjete vse naše domače vasi, naša lepa Vipavska dolina ter spomini na brezskrbno otroštvo ob vsakodnevnem delu. Na isti praznični dan pa smo v popoldanskih urah imeli še lepo priložnost zapeti in zaplesati z našimi prijatelji Ljudskimi godci. Z veselo glasbo nas vsako leto popeljejo s pesmijo v čas mladosti ter s spomini prepletene brezskrbne dogodivščine.

V prazničnem tednu pa smo imeli tudi veliko srečo, da smo se podružili z dijaki Srednje šole Veno Pilon, ki so gostili vrstnike iz Nizozemske. S spretnimi rokami in dobrimi vozniškimi sposobnostmi so nas popeljali po starih ulicah Ajdovščine. Stanovalci, ki uporabljajo vozičke, so ob prijetnem soncu kmalu ugotovili, da ure čisto drugače minevajo, ko se zapelješ mimo cerkve, tržnice, lekarne ter mimo slaščičarne, kjer spiješ še dobro kavo, kjer si jo pred mnogimi, mnogimi leti še lahko spil s svojim pokojnim možem ali ženo.

In tako se je naše praznovanje potegnilo prav do petka, ko smo imeli še blagoslov obhajati sv. mašo, pri kateri so ubrano zapeli pevci cerkvenega pevskega zbora naše domače župnije sv. Jurija.

Čeprav se nam kdaj v življenju zazdi, da je preveč težkih korakov, se v našem domu vedno znova zavedamo, da je okoli nas še vedno veliko srčnih ljudi, mladih in starejših in katerim smo vedno znova hvaležni, saj znajo odpihniti oblak žalosti in pripeljati na nebo eno veliko toplo sonce.

Hvala, da ste nam polepšali praznične dni!

Mojca Čuk