Dela izvaja specializirano podjetje Avgusta iz Idrije, zemeljska dela pa podjetja Stopar. Nad vsem bdijo varuhi kulturne dediščine iz Nove Gorice, ki so tudi določili izkop 47 testnih jam po celotni Kastri in sicer na osnovi georadarskih raziskav lani poleti. Izsledki novodobne tehnologije so veliko obetali in tako so bila tudi pričakovanja velika. Vendar pa arheologi na začetku prav presenetljivih najdb niso bili deležni. Na severnem delu so v večini sond našli zidane strukture tako iz antike kot iz poznejših obdobji vse do novodobnega časa. Pogosto gre za preplet različnih obdobji, seveda tudi iz rimskodobnega gradbenega materiala in malt. Tako so odkopali že več kot polovico predvidenih sond, arheologe pa je presenetila dokaj skromna bera najdb ostalih predmetov (orodja, orožja, novcev, lončenine).

Sreča se jim je nasmehnila šele pri izkopih na zahodnem delu Lavričevega trga. Najprej so izbrskali tri novce, v sosednji sondi še četrtega, pa tudi nekaj kovinskih predmetov in kosov lončenine.

Po obdobju z nizkimi temperaturami in močno burjo so se ta teden na Lavričev trg vrnili arheologi in se takoj razveselili še desetih novcev iz rimskega obdobja. Zahodno od 'kandelabra' so najprej razširili zelo obetavno sondo št. 32. Tako so lahko razkrili zidove v vsej svoji širini. Zidovi so presenetljivo visoko, tik pod asfaltno prevleko. Med izkopom so našli dva rimska novca. Po dokumentiranju so testni izkop prekrili s filcem in ga zasuli ter nadaljevali z deli v sosednji sondi (št. 33). Naleteli so na zid, ki poteka v isti liniji kot v prejšnji sondi. Ob obeh stranicah zidu so odkrili še 8 bronastih novcev iz prvih stoletij našega štetja. Med ostalimi najdbami spet prevladuje antični gradbeni material, odkrili pa so tudi nekaj kovanih žebljev in odlomkov keramike.

Še več kovancev (15) so odkrili v torek v isti in sosednji sondi, torej v samem središču rimske kastre, kjer naj bi po analogiji z drugimi rimskimi mesti stal forum. Med doslej najdenimi kovanci pa ni zlatnikov ali srebrnikov, pač pa so bronasti novci, med katerimi izstopata po vrednosti in velikosti dva sesterca.

Sesterci (kot stotina zlatnika) so bili v rimskem cesarstvu zelo razširjeno plačilno sredstvo, uporabljali so se tudi kot standardna obračunska enota.

Tako se je za en sesterc v prvem stoletju našega štetja dobilo štruco kruha, kilo pšenice ali pol litra vina, osel je veljal 500 sestercev, za sužnja so na dražbi dobili 6.000 sestercev, mesečna plača legionarja je znašala 1.200 sestercev, general Mark Licinij Kras (ki je zatrl Spartakov upor) pa si je nagrabil za 200 milijonov sestercev vredno premoženje.

Sesterci so med numizmatiki zelo cenjeni, ker so zaradi velikega premera graverjem omogočali izdelavo podrobnih portretov in raznih prizorov. Najbolj znameniti so Neronovi sesterci, skovani v letih 64 do 68, ki spadajo med najbolj dodelane kovance v zgodovini. Kruto realistični Neronovi portreti in elegantne podobe ne reverzu so zelo vplivale celo na renesančne umetnike. Cenjena je tudi serija Hadrijanovih (117 - 138) sestercev, na neki dražbi leta 2008 so zelo kakovosten primerek prodali za poldrugi milijon funtov.

Običajna cena obrabljenih kovancev se med zbiralci suče okrog 20 evrov. 
ep