Pod tem podnaslovom je potekal projektni dan ene skupine dijakov naše srednje šole. Naslov njihovega projektnega dela je bil Z ROKO V ROKI NISI SAM. Verjetno jih je ta tema  spodbudila, da so izbrali Rdeči križ za prizorišče svojega dela. Pridobili so si sodelavce, udeležence tečaja slovenščine na Rdečem križu.

Ker praznujemo letos 180-letnico Gregorčičevega rojstva, smo se odločili, da bo njegova pesniška beseda segla do srca nam in tujcem, ki se na tečaju srečujejo z njo. Književna zgodovina nas je popeljala v 19. stoletje, ko je Gregorčičeva beseda res segla Primorcem do srca. Pesnika so tudi v naši dolini sprejeli kot človeka, duhovnika in ustvarjalca, čeprav je hrepenel po svojem planinskem raju. Prav zato se nam je zdelo potrebno, da obudimo spomin na njegove verze, ki so jih naši ljudje peli in recitirali na različnih priložnostih, živi so tudi v današnjem času. Prav globoka ljudska navezanost na njegovo poezijo mu je pomagala v vedrih in temnih dneh. Gregorčičeva pesniška zbirka je bila imenovana za zlato knjigo slovenskega naroda, pesnik je postal goriški slavček. Torej je bilo dovolj vzrokov za naše delo.

Dijaki so na voščila ob božično-novoletnih praznikih ranljivim skupinam oseb dopisali Gregorčičeve verze:

S človeškim srcem ne igraj,

naš pekel v njem je in naš raj.

Gregorčičeve pesmi so melodiozne in mnoge med njimi tudi uglasbene. Prav te so ustvarile čustven uvod v delo. Dijaki so nas s svojo pripovedjo peljali skozi pesnikovo življenje in delo. Nekatere njegove recitirane pesmi so umetniško zvenele v prostorih RK in budile zgodovino in misel na priljubljenega primorskega pesnika.

Udeleženci projekta, to je dijaki in udeleženci tečaja slovenščine, so prevedli posamezne Gregorčičeve pesmi v tuje jezike. Glede na to, so prevedli v ruščino Gregorčičevo pesem Njega ni; Izgubljeni cvet v ukrajinščino in v bolgarščino; Veseli pastir v angleščino. Podoživljali smo Gregorčičevo izpoved tudi v tujih jezikih. Primerjali smo pesnikovo sporočilo v domači besedi in v tuji govorici. V obeh nam je lepo zvenela, spevno, melodiozno. Rime sicer niso najbolje stekle, a čutila se je izpoved. Podobnosti so bile najbolj spoznavne v slovanskih jezikih, malo manj v angleščini.

Plakat, na katerem so udeleženci projekta predstavili svoje delo, je dokaz, da so tudi mladi začutili primorskega pesnika in njegovo poezijo. Srečanje na Rdečem križu je obudilo vedenje in spomin na pomembnega primorskega pesnika, čigar beseda je res našemu človeku segla do srca.

Irena Šinkovec, prostovoljka na tečaju slovenščine