Morda boste rekli, da se prevečkrat ponavljam, vendar se tega pri Karitas zavedamo vsak dan znova. Ob zbiranju in delitvi pomoči je to naša stalnica. Že dolgo vemo, da lahko razdelimo le toliko, kot dobimo. In verjemite: nikoli ni premalo in nikoli ni preveč. Zaradi dobrih ljudi in podpore lokalne in širše skupnosti skladišča materialne pomoči pri Karitas niso bila še nikoli prazna. Isto lahko trdim za sodelavce Karitas, njihove dlani in srca niso nikoli prazna, predvsem pa to, da njihove oči gledajo človeka in ne mimo njega.

Nekaj podatkov za preteklo leto, ki smo jih za Karitas vipavske dekanije predstavili in potrdili na Občnem zboru in smo jih dolžni povedati vsem vam, ki ste del tega človekoljubja:

-          218 družin in 168 posameznikov je prejemalo pomoč v hrani. Pripravljenih je bilo 1.258 paketov v skupni teži 57 ton. 20.000 evrov je bilo porabljenih za pomoč pri plačilu položnic in nujnih računov. 200 otrok je prejelo pomoč s šolskimi potrebščinami, 23 najbolj potrebnih otrok je vključenih v Posvojitev na razdaljo. Ob vsem rednem delu smo v dveh akcijah še dodatno zbrali in pomagali s 63.000 evri dvema družinama.

-          Prioriteta Karitas je prisluhniti, slišati, spremljati in pomagati vsakemu pri iskanju poti iz stiske. Kazati pot je naša dolžnost, saj vemo, da materialna pomoč ne more in ne sme biti potuha, temveč izziv, da si vsak zdrav človek pomaga sam. Pravimo: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. Je pa res, da v korona času ni enostavno niti možno. Prav zato je bilo delo Karitas predvsem namenjeno ljudem, ki so zaradi korone izgubili zaposlitev. Za pogovor in podporo smo poskrbeli sami, za nakup dodatne hrane in 'priboljška' za družine šolarjev pa nam sta pomagali občini Ajdovščina in Vipava. Kako lepo so bili med starši sprejeti lokavški keksi in med domačih čebelarjev.

-          Za velik doprinos kvaliteti življenja občanov je poskrbela Mlada karitas preko programa Popoldan na cesti. Pisma starejšim, zoom učna pomoč otrokom in staršem, ki so bili v začetku na tem področju nebogljeni, je dobesedno cvetela. Prepričana sem, da je bilo županovo priznanje ob občinskem prazniku za 20 let delovanja več kot upravičeno. Toda mladi se ne ozirajo nazaj, temveč jih to priznanje vzpodbuja pri delu za naprej. Hvala gospod župan, najboljša motivacija.

-          Za Center Bogdana Žorža, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, lahko rečem, da je prišel v pravem času, kajti podporo pri svojem delu rabijo tudi prostovoljci in v tem centru se je dogajalo duhovno in strokovno izobraževanje. Dvajsetih srečanj se je udeleževalo 20 prostovoljk, ki že sedaj darujejo svoj čas in svoje znanje v 'piramidi svetovanja'.

-          Kako so v tem času starši potrebovali podporo, nam zgovorno pove številka, da se je 12 srečanj Šole za starše udeležilo 154 očetov in mater. Vsakokrat so bili zanimivi strokovnjaki in gostje, ki so se dotaknili številnih stisk, ki tarejo družine. Na zadnjem srečanju je bila gostja Alenka Rebula z zgovorno temo: Včasih omagujemo, a to je dobro. Res je težko, ko padaš, vendar veličastno, ko se pobereš.

-          Umetniki za karitas so manj potovali, pa vendar nam je uspelo prodati toliko slik, da smo lahko pomagali petnajstim otrokom umetnikov, katerim se je zaradi korone zmanjšal dohodek. Slike so vedno na ogled v Centru karitas v Ajdovščini, čez poletje tudi v Frančiškovi dvorani na Sveti gori. Istočasno potekajo priprave za 27. mednarodno likovno kolonijo, ki bo, seveda če bodo razmere dopuščale, od 16. do 20. avgusta na Sinjem vrhu.

Hvala lepa in ponovno, dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujete in hvala vsem, ki pomagate.

Jožica Ličen