Skupina dijakinj Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina se je odločila preživeti projektni dan, poseben dan, na sedežu Rdečega križa v Ajdovščini. Dan je nosil naslov: Človek človeku - ČLOVEK. V delo so bili vključeni tudi Ukrajinci, ki se učijo slovenščino na RK.
In kako je potekal dan? Zjutraj so se dijakinje seznanile, kakšna humanitarna organizacija je RK, spoznale so njeno delovanje in pomoč, ki jo nudijo ljudem. Potem so pisale lepe misli in srčne želje, ki jih bodo z RK posredovali starejšim občanom ob bližajočih se praznikih.
Potem so se pridružile Ukrajinke, begunke, in z dijakinjami pripravile posebno njihovo pecivo sirovčke. Ves prostor je bil v moki in delu, vendar je bilo veselje gledati, kaj je prihajalo izpod njihovih rok. Ukrajinke so skrbno in natančno učile dijakinje, kakšne sestavine potrebujejo, kako oblikujejo izdelek – kako delajo, ob kakšnih priložnostih in kako ga postrežejo.
Ko so pecivo pekarice tudi poskusile in bile zadovoljne z rezultati, so se vsi, pridružili so se tudi Ukrajinci, zbrale v učilnici, kjer so jim dijakinje predstavile tri, po njihovem mnenju, najlepše kraje. Dijakinja Patricija, flavtistka, je predstavitev zaključila z našo himno.
Potem so dobili besedo Ukrajinci, ki so v slovenščini predstavili svojo deželo. Najprej so opisali narodno nošo, oblačila so tudi pokazali s projekcijo in v živo. Na svojo nošo so zelo ponosni in jo pogosto oblečejo, celo vsako leto za prvi šolski dan. Potem so predstavili, v čem je bila njihova država prva v Evropi, več presežkov je bilo na kulturnem, gospodarskem in zgodovinskem področju. Po velikosti in številu prebivalcev pa je daleč, daleč pred Slovenijo. Sledil je prikaz zdravilstva, nabiranje zdravilnih rastlin, izdelovanje različnih krem, tekočin in drugih izdelkov, ki pomagajo ob bolečini. Predstavljeni so bili narodni običaji. Med opisom so dijakinje iskale in primerjale naše običaje z njihovimi. V nekaterih primerih so bili njihovi podobni našim. Njihova tipična hrana je bila posebej predstavljena, potem so si ogledali film o Ukrajini. Vsak od njih je dobil besedo.
Predstavitev je zaključila njihova himna, ki so jo sami zapeli. Predstavitev je bila močno čustveno obarvana in tišina je bila dokaz, da je tudi mladini segla do srca.
Sledilo je presenečenje, kajti Ukrajinke so pogostile dijakinje s torto, ki so jo spekle prav zanje.
Dan je bil vsebinsko zelo bogat. Prisotni smo lahko našli del sebe, se zazrli v naslov dneva in zapustili RK v veri, da je človek lahko človeku Človek, če to želi. Jezik je povezovalna nit in tokrat ni predstavljal nobene ovire. Ukrajinci so verjetno prepričali dijakinje, da slovenščina le ni tako zapletena.
Irena Šinkovec
