Je torej praznik slovenskega jezika in nastanka slovenstva in je priložnost za poklon vsem slovenskim kulturnim ustvarjalcem, ki so se s svojo pisano ali uglasbeno besedo borili za slovenski jezik tudi tedaj, ko to nikakor ni bilo lahko. Zavedali so se, da če izgubijo jezik, izgubijo vse.

Osrednja figura protestantizma je bil Primož Trubar, ki je pridigal tudi na Vipavskem (spominski obeležji ima v Vipavskem Križu in Sovodnjah), po njegovem odhodu v Nemčijo pa ga je nadomestil Sebastijan Krelj, rojen v Vipavi.

Tudi ta predpraznični teden so kulturno dogajanje na slovenski sceni vidno zaznamovali ustvarjalci iz Vipavske doline, natančneje iz Ajdovščine. Na Borštnikovem srečanju v Mariboru je nagrado za najboljšo predstavo v celoti prejela predstava z naslovom še ni naslova (Slovensko mladinsko gledališče, režija Tomi Janežič), ki je v veliki meri nastala na besedilo Simone Semenič. Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe je prejel Borut Bučinel za oblikovanje svetlobe v predstavi Ljudomrznik v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje.

Ob sedemdeseti obletnici rojstva prvega slovenskega kantavtorja Tomaža Pengova pa je na ljubljanskem gradu nastopila zasedba David in ukradeno pero, ki jo vodi pianist David Trebižan, člana pa sta tudi tolkalist Sergej Randjelović, letošnji dobitnik Zlatega znaka Občine Ajdovščina, in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, prejemnica Županovega priznanja za izredne dosežke izpred dveh let.