Zadnjo soboto v januarju smo se pohodniki UTŽO Ajdovščina - Društva MOST zapeljali proti Obali. Velik del Slovenske Istre smo že prehodili in področje že kar dobro poznamo. Precej neraziskani del za nas pa je bilo Šavrinsko gričevje, področje okoli Nove vasi, Krkavč, doline reke Dragonja in lepe vasice Koštabona. V lepem, sončnem vremenu smo naš pohod začeli v Novi vasi nad Dragonjo. Skozi vas smo se spustili na stezo in šli mimo obnovljenega starega vodnega vira 'Studenec', ki je bil zgrajen leta 1874. Pot smo nadaljevali do Krkavč, vasice  na živi skali. Skozi vas in mimo cerkve smo se spustili v dolino reke Dragonje. Reka, imenovana po svoji vijugasti obliki, ki spominja na zmaja (italijansko 'drago'), je ena najlepših naravnih znamenitosti Slovenske Istre. Izvira na obronkih Šavrinskega gričevja in se vije po istoimenski dolini, kjer ustvarja slikovite slapove, soteske, prodišča, meandre in tolmune.
Dragonja je dolga približno 30 kilometrov in je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer njena struga ostaja neokrnjena, saj reka ne teče skozi naselja.
Obiskali smo še lepo ohranjen in obnovljen Kodarinov malen, kjer smo v res lepem okolju imeli malico iz nahrbtnika. Siti in očarani od lepega ambienta smo se podali samo še navzgor do Koštabone, ki je ena najlepših strnjenih vasi. Malo strma pot, vendar smo jo zmogli brez večjih težav. Koštabona stoji na naravnem pomolu oziroma flišnem slemenu nad reko Dragonjo in potokom Supot. Tam nas je pričakal avtobus. Skoraj 13 km dolžine, slabih 300 višinskih metrov navzdol in skoraj enako potem navzgor. Kljub predhodnemu raziskovanju pa smo vseeno naleteli na potok, ki je običajno suh, tokrat pa je bilo kar veliko vode in malo smo 'potelovadili', da smo prišli čez, potem smo se pa še malo prebijali skozi grmovje. Kljub blatnim čevljem in malo utrujenim nogam smo vsi zadovoljni zapustili ta del Istre in se zapeljali še v Šalaro, v našo že večkrat obiskano gostilno Miranda na popoldansko malico in klepet ter tako zaključili še en lep pohod.

Branko Lavrenčič