V četrtek, 2. februarja 2023, sta minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in vodja predstavništva Evropske komisije v RS Jerneja Jug Jerše podelila priznanja z zahvalo Slovenski karitas in RKS, ki izvajamo Operativni program za materialno pomoč najbolj ogroženim.

Minister se je zahvalil prostovoljcem za njihovo delo in izpostavil pomen prostovoljstva v Sloveniji. Prejemniki pomoči v prostovoljcih vidijo verigo dobrih ljudi, zato so prostovoljci mnogokrat most do ljudi v stiski. Poudaril je tudi, da bo Slovenija v prihodnjih letih izvajanje Operativnega programa za materialno pomoč najbolj ogroženim še okrepila.

Vodja predstavništva EK v RS je izpostavila, da v Evropski komisiji zelo cenijo delo, ki ga opravljajo humanitarne organizacije in prostovoljci. Povedala je, da je slovenski evropski kohezijski program za obdobje 2021 – 2027 potrjen.

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič se je zahvali Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti in Evropski komisiji za tovrstno pomoč. Ljudje v stiski, ki potrkajo in rečejo, da nimajo hrane, jo lahko na Karitas s to pomočjo vedno dobijo. Zahvalil se je vsem 3.000 prostovoljcem, ki sodelujejo v tem Ukrepu na 309 razdelilnih mestih. Od leta 2006 je razdeljenih več kot 33.000 ton hrane in vsa ta hrana je šla tudi čez roke prostovoljcev in brez teh pridnih rok se Ukrepa ne bi moglo izvajati. Hrano iz Sklada za evropsko pomoč Karitas dopolnjuje s kupljeno, poklonjeno in darovano hrano in s tem obogati pakete pomoči. Na samem začetku Ukrepa leta 2006 je bilo v Sloveniji 62.000 prejemnikov pomoči, v času gospodarske krize se je število prejemnikov povečalo na kar 138.000 oseb. Stanje se je v zadnjih letih izboljšalo, število prejemnikov je padlo pod 70.000 oseb.

Na območju Karitas vipavske dekanije je bilo leta 2006 v Centru karitas v Ajdovščini 3.000 prejemnikov mesečne oz. občasne pomoči; v času gospodarske krize se je število prejemnikov pomoči povečalo na 5.000: očitno se razmere spreminjajo, saj v zadnjem času dobiva redno pomoč 1.000 oseb,

vendar so te družine in posamezniki potrebni več pomoči, kot jo prejmemo iz Ukrepa EU. V vseh teh letih je bilo razdeljene preko 800 ton hrane. V skladišču podjetja Antoni oz. Codognoto se je skladiščila in tudi razvažala hrana za celotno Škofijsko karitas. Ob tej priložnosti velik hvala Tonetu Kobalu in celotni ekipi. V Centru karitas v Ajdovščini je bila odgovorna, skupaj s sodelavkami iz celotne Vipavske Hermina Radinja, za vodenje evidenc in pripravo poročil pa Ljuba Soban. Beseda hvala je premalo.

Ljudje, ki prihajajo po materialno pomoč, pridejo največkrat tudi po odnos. Materialna pomoč iz Sklada za evropsko pomoč je zelo potrebna, saj prejemniki ob prihodu prejmejo paket pomoči, ki je vstopna točka do ljudi v stiski.

Tudi spremljevalni ukrepi (informativni pogovori, laično svetovanje …) so zelo potrebni in večina jih je narejenih prostovoljno. Ljudje predvsem potrebujejo, da jih slišimo, poslušamo, da jih sprejmemo in razumemo in hvala vsem, ki to delate.

Zgodovino Ukrepa v RS sem predstavila prisotnim, saj sem bila od prvega dne zraven.

Ukrep je bil posledica protesta človekoljubnih organizacij, ko so v Parizu ob hudi zimi pomrli številni brezdomci, medtem ko so viške hrane, zaradi ohranjanja cene, metali v morje. Tudi zato je ta pomoč spadala v Ministrstvo za kmetijstvo, konkretno na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Kratka kronologija HRANE EU, kot smo to v pogovornem jeziku imenovali:

-         2005, seminar v Rimu na AGEA, MK-AKTRP (udeleženke Ana Ferjančič, Snežana Dolenc iz Agencije in Jožica Ličen iz SK);

-         2006 začetek izvajanja Ukrepa za najbolj ogrožene osebe v RS: razpis, koordinacija, navodila, pravilniki, poročila o sledenju hrane;

-         2013 je na ravni EU prenehal ta Ukrep (bogate države so temu nasprotovale), takrat je v državah EU to pomoč prejemalo 15 milijonov oseb. Do uveljavitve novega Ukrepa je ostalo eno leto brez tovrstne pomoči, na pomoč je priskočila država iz blagovnih rezerv.

-         2014 prenos iz MKP na MDDSZ, na podlagi razpisa sta bila tudi za vsa naslednja leta izbrana Karitas in RKS. Druge humanitarne organizacije se niso prijavile.

-         Info: v času recesije je v Sloveniji preko Karitas prejemalo pomoč 110.000 oseb.

-         Od 2006 do 2016 sem bila koordinatorka za pomoči za celotno državo. Takrat sem tudi skupaj s predstavnico Ministrstva za delo na EK v Bruslju predstavila izvajanje Ukrepa v Sloveniji in kdo so ljudje, ki potrebujejo pomoč, kar je bilo objavljeno v Katalogu EK FEAD za ogrožene ljudi v EU.

Izziv je velik, toda časi, ki so pred nami zahtevajo, da Karitas še bolj spozna stiske in nanje primerno odgovarja. Je pa nujno, da konkretno pomoč izvajajo prostovoljci, ker poznajo teren in pomoči potrebne. Obenem pa so v svojem okolju poklicani, da motivirajo solidarnost med lokalnim prebivalstvom. Pa še nekaj je - če bi hoteli za to 'težaško' delo zaposliti ljudi, bi kaj malo ostalo za hrano.

Glede na to, da sem soudeležena pri teh ukrepih od samega začetka, moram reči, da sem bila sama, kakor tudi predstavniki obeh humanitarnih organizacij, na povabilo prijetno presenečena, kajti v vseh teh letih nismo bili še nikoli javno pohvaljeni ali povabljeni, razen na stotine delovnih srečanj, na katerih so se navadno množili vedno novi obrazci poročanja. Morda se je državi zdelo nepomembno ali samoumevno, da tisoče prostovoljcev RKS in Karitas leto za letom pomaga sto in več tisoč državljanom v stiski. Kakorkoli, poleg šopka in plakete, je bil zanimiv nagovor predstavnice Evropske komisije in ministra: oba sta v prostem nagovoru, 'na pamet' pokazala, da zadevo dobro poznata.

Draga človekoljubna družba hvala lepa in veselo naprej, saj »ubogi bodo vedno med nami«.

Jožica Ličen