Obloženi s kupljenimi sirarskimi specialitetami in s polnimi želodci pokušanih dobrot smo pot nadaljevali v osrčje Kozjanskega. V Rifniku ima biološko dinamično vinogradniško kmetijo Aci Urbajs. Nekdanji računalničar se je pred petindvajsetimi leti odločil zapustiti mestno okolje. Začel je z ekološkim vinogradništvom, kasneje je prešel na biodinamično, v katerem vztraja še danes. V okolju brez asfaltiranih cest, v katerem prebiva s svojo družino, je za potrebe vinogradništva preuredil že štiri kmetije, v eni od nekdanjih dimnjač ima prostor za goste, poleg nje pa klet, ki je v celoti vkopana v zemljo. Razen z biodinamičnimi in rastlinskimi pripravki ter bakrom in žveplom v omejenih količinah, trt ne škropi s sodobnimi, zdravju škodljivimi sredstvi, vse obdeluje ročno, za gnojenje in rahljanje zemlje pa uporabi svoje štiri islandske konje. Kot nam je zaupal Urbajs, je za njegova vina vse več povpraševanja, posebej iz tujine in cena za liter se giblje okrog 20 evrov. Seveda smo tudi tu opravili pokušnjo, ki nam je dala novih moči, da smo se po dobre četrt ure hoje do avtobusa lahko odpravili novim presenečenjem naproti.
Tokrat nas je v samih nedrjih Kozjanskega gostila vasica Trobni dol. V domačiji s staro kmečko hišo domujejo Križnikove mesnine z vrha. Salame, slanine, želodci, klobase in druge mesne specialitete so izdelani na domač tradicionalen način. Lastnik, nekdaj mesar v Laškem, se je za nakup domačije odločil pred leti in danes pove, da mu za ta korak ni žal. Življenje na deželi prinaša resda delo od jutra do večera, a tu so druge kvalitete življenja, ki jih ne bi zamenjal. Na domačiji pridelujejo tudi za tiste kraje značilno jabolčno vino in šampanjec, ki se odlično podata k mesnim dobrotam. Vse to nam je prijazni gostitelj ponudil v lično urejenem prostoru za obiskovalce. Enoglasno smo potrdili, da se je prijetna aroma z okušanjem dotaknila tudi naših brbončic, pred odhodom pa smo v trgovini lahko nabavili še mesnine za naše domače potrebe.
S tem pa program našega potovanja še ni bil končan. Pot nas je vodila v Laško in na gradu Tabor nas je čakalo zaključno gurmansko razvajanje, pri katerem se je izkazal tamkajšnji vrhunski kuharski mojster Marko Pavčnik. Pravo parado dizajna in okusov smo doživeli ob postreženih jedeh, pri katerih je prijala okusna štajerska kapljica.
»Strokovna ekskurzija je bila namenjena vsem članom Zavoda, a glede na vsebino, so se zanjo odločili predvsem gostinci. Dejavnost ustanove, ki zadnjih pet let v okviru vseh štirih obrtno-podjetniških zbornic severne Primorske deluje na prostovoljni osnovi, je organizacija in sofinanciranje izobraževanja za delodajalce in zaposlene v obrti in podjetništvu,« je povedala Tanja Štrancar, vodja zavoda in dodala, da je prav, da se članom ponudi na ogled tudi sorodne kmetijske dejavnosti, njihov način razmišljanja in trženja, saj videne zamisli lahko marsikomu pridejo prav. Posebej v sedanjem času, ko se je treba še kako boriti za zaslužek.
Stane Pižent iz gostilne pri izviru Hublja v Ajdovščini je ocenil ekskurzijo kot izjemno zanimivo in poučno, predvsem pa gre zahvala vodji zavoda za odlično organizacijo. Se pa mu po ogledu kmetije Podpečan porajajo primerjave o tem, koliko ugodnejše pogoje investiranja ima v naši državi kmetijstvo v primerjavi z obrtjo.
Besedilo in slika: Urška Testen