Kmalu je po nas pripeljal velik sivozelen avtobus slovenske vojske. V hladnem jutru a dobre volje in nasmejani smo nadaljevali pot proti vzhodu. V Ljubljani so nam pridružili še člani MIDS Ljubljana, Slovenska Bistrica in Novo Mesto. Čeprav se nas večina še ni poznala, je kaj kmalu začelo prijazno kramljanje.

Skupaj smo se odpeljali na Gorenjsko v Planico. Planiške skakalnice so ob našem prihodu žarele v soncu. Občudovali smo velikanko, se sprehodili okrog glavne stavbe in nato odšli proti Tamarju. Prodnata pot se je rahlo vzpenjala skozi smrekov gozd, pred nami se je iz meglic odpiral razgled na Travnik in Jalovec. Iz ostenja Ponc je šumel slap Nadiža. V kapelici Marije Pomagaj na trati pred planinsko kočo smo si ogledali Rupnikova mozaika. Na stranski steni kapelice je tabla z imeni ponesrečenih planincev v Rateških gorah. Po kratkem počitku pred kočo smo se vrnili v Planico, od tu pa nadaljevali na Rudno polje v nastanitveni center slovenske vojske. Lepo urejeni prostori so nam postali prijetno domovanje do četrtka. Po večerji smo se v večji dvorani dogovorili o delu v naslednjem dnevu. Zvečer smo prisluhnili nasvetom in šalam tete Pehte in Mirkovi pesmi na njen račun.

Naslednje dopoldne je hitro minilo med hojo na Lipanco ali manj zahtevno Uskovnico in obiskom energetskih točk na planini Praprotnica. Po kosilu in kratkem počitku – predvsem kramljanju – nam je popoldne in večer obogatil pastoralni asistent v Slovenski vojski, vojaški uslužbenec Franc Kokalj. Ob fotografijah smo ubesedili občutja in misli in se kasneje sprostili pri meditaciji. 

Naslednjega dne nam je v skupni superviziji predaval prof. dr. Jože Ramovš. To ni bilo šolsko predavanje, bolj spodbuda za dejavnosti v tretji življenjski dobi

Po kosilu smo se nekateri pridružili predavatelju na daljšem sprehodu med pokljuškimi smrekami in planinami, nekaj se jih je odpeljalo na ogled mokrišča. To je zanimivo močvirje na vrhu planote. Večer je popestril g. Matjaž, nekdanji hokejist Triglava iz Kranja, ki je prinesel na ogled vso hokejsko opremo. Verjemite, veliko jo je in oblačenje pred treningi in tekmami je kar zahtevno opravilo.

V četrtek smo vožnjo domov dopolnili s postankom v Begunjah. Ogledali smo si grad Kamen, kjer nam je zgodovino in zanimivo zgodbo o Lambergu na prijeten način predstavil upokojeni polkovnik Povše. Ogledali smo si še Avsenikov muzej. Ob zaključku smo se poslovili s: »Hvala in nasvidenje na naslednjem taboru!«

Priprava in izvedba takega tabora za številčno skupino raznolikih ljudi v 'zlatih letih' je zelo zahtevna. Brez podpore zaposlenih v slovenski vojski ne bi šlo. Zato pohvala in zahvala vsem, ki ste nam omogočili res lepo doživetje na Pokljuki.

avb