»V prelepi  Slovenski Istri stoji vasica Trsek. Ta vasica se nahaja v občini Koper ter spada v krajevno skupnost Marezige. Na južni strani tega slikovitega hriba teče reka Dragonja. Obdana je z rajem sonca, čudovite narave, ptičjega petja, božanskega miru in preprostih kmečkih ljudi, ki radi s spoštovanjem obdelujejo zemljo. Med temi sva tudi midva z ženo Sonjo, ki sva se z ljubeznijo do narave lotila pridelovanja ter predelovanja avtohtonih zelišč, ki uspevajo v našem okolju. Trenutno imava posajena naslednja zelišča - smilj, rman, šentjanževka, lavanda, ognjič, konopljika. V planu pa sta vsaj še dve, če ne več. To posestvo se nahaja na cca petih hektarjih, na katerem je tudi energijski labirint s spremljajočimi energijskimi krogi. Zato se najina učna pot imenuje Zeliščno energijsk apot.«

Tako sta nas nagovorila Sonja in Urban, lastnika zeliščnega raja in zbudila zanimanje za obisk. Da pa bo izkoriščen dan, smo načrtovali še obisk solin v krajinskem parku Sečovlje - Fontanigge.

Zbrana družba zeliščarske sekcije Društva upokojencev Ajdovščina  se je odpeljala na pot. Ni  nas ustavila niti slaba vremenska napoved, ki je obetala deževen dan. Po dolgem in počez smo si ogledali Istro in prispeli v Trsek. Da bi meteorologi opravičili svoje poslanstvo, smo bili deležni kratke plohe, a v naslednjih urah uživali v soncu.

Zanimiv dan smo preživeli med njivami smilja, sivke, rmana, šentjanževke... Spoznali rastlino konopljike, ki velja za zdravilno rastlino za ženske tegobe. Ogledali smo si zanimiv čebelnjak, ki bo v prihodnosti služil za terapije. Kot dodatna zanimivost pa je Živi energijski labirint. Povezan je  s štirimi oljkami, ki rastejo ob straneh labirinta in so posajena točno na določenih nebesnih smereh (vzhodu, zahodu, severu in jugu) ter so sestavni del labirinta. Te oljke predstavljajo tudi simbol miru in čistosti.

Posebno doživetje nudijo prostrane soline v krajinskem parku. Prvi znan dokument, ki omenja Piranske soline, oziroma tisti del, ki je bil v lasti samostana, je tako imenovani Placito di Risano iz leta 804. Tako so politika in vladarji krojili usodo solin, od Benečanov, ki so ob propadu 1797 predali soline Avstrijcem, te pa je po razpadu Avstro-Ogrske 1918 prevzela Italija. Tako soline iz rok v roke držav, ki z njimi upravljajo,  dosegajo vzpone in padce. Žalostno propade proizvodnja v Fontaniggeah in Fazanih v Luciji. V letu 2011 je sprejet zakon o pripravi načrta za upravljanje zavarovanega območja, v uredbi o krajinskem parku pa je določeno, da morajo za upravljanje Sečoveljskih solin sprejeti načrt upravljanja, ki velja še danes. To so gola zgodovinska  dejstva, težaško delo solinarjev je prikazano v Muzeju solinarstva, kjer je v eni izmed štirih obnovljenih solinarskih hiš razstavljena muzejska zbirka.

»V krajinskem parku Sečoveljske soline si preteklost in sedanjost še vedno podajata roko. Pradavni način solinarjenja, ki so se ga piranski solinarji naučili od svojih učiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega, tudi v sredozemskem merilu.« Tako so zapisali na spletni strani. Veliko zanimivega smo zvedeli tudi v vodenem ogledu. Dan je minil dobrem vzdušju in z obilico novih  informacij.

Nevenka Vidmar