Vremenska napoved je bila … oblačno. Bo? Ne bo? S sv. Petrom sva se 'zmenila', da vreme bo. Naš 'posvojeni' šofer Aljaž nas je zapeljal v Kosovelovo mesto – Sežano. Na ogled botaničnega vrta ob vili Mirasaso, ki ga je sredi 19. stoletja zasadila grška družina Scaramanga iz Trsta. Na površini 2,5 ha je nastal vrt številnih dreves (ohranjenih jih je še okrog 170) in grmovnic.

Podoba in sestava parka sta se v času in prostoru spreminjala. Najstarejši in najbolj slikovit je vhodni del parka do steklenjaka - palmarija. Park je poln renesančnih prvin. Obiskovalci se lahko sprehajajo po stezicah, občudujejo rondoje, ribnik, pergole in skupine eksotičnih dreves in grmovnic iz subtropskih krajev in Sredozemlja. V letu 1890 so dogradili rastlinjak, ki je pomanjšana verzija dunajskega schönbrunskega rastlinjaka. Uporabljali so ga prezimovanje eksotičnih in na mraz ali burjo občutljivih rastlin. To nalogo opravlja še danes. Po denacionalizaciji leta 1947 je vrt nekaj časa propadal. Danes z njim upravlja sežanska Komunala. Po vodenem ogledu vrta smo se pomudili še v dvorani, kjer so interaktivno predstavljene značilnosti Krasa.

Cesta nas je vodila še proti Volčjemu Gradu in starodavnemu gradišču Debela griža. Pod vodstvom lokalnega vodnika Davida Stepančiča smo si ogledali značilnosti te nekdanje prazgodovinske naselbine. Videli smo nekdanjo apnico, kamnolom in pastirsko hiško. Volčji Grad krasi cerkev Janeza Krstnika. Nazadnje nas je vodič pogostil še s kozarcem terana. Utrujeni, a zadovoljni smo se spustili mimo grmov žarečega ruja po cesti proti braniškemu gradu in preko Preserij na Vipavsko.