Aprilsko srečanje krožka Spoznavanje narave Društva Most je bilo posvečeno kukavičevkam/orhidejam. Spoznavali smo jih ob računalniški predstavitvi mentorice krožka. Lepotice, ki jih kupimo v cvetličarni, so doma v tropskih gozdovih, kjer rastejo v krošnjah dreves kot priraslike (epifiti). Kar potrebujejo za rast, jim prineseta veter in padavine. 'Divje' orhideje pa so predvsem prebivalke toplih krajev, kot je Sredozemlje. V Sloveniji raste blizu 70 vrst.

Talnih orhidej, ki so vse zavarovane, ne moremo presajati. Njihovo življenje je tesno povezano z glivami. Drobno seme brez zaloge hrane kali le, če pade 'v naročje' svoji glivi. Do razvoja zelenih listov, ko se rastlina začne prehranjevati sama, lahko mine več let. Sožitje z glivo se nadaljuje celo življenje. Gliva oskrbuje orhidejo z vodo in minerali, slednja pa glivo prehranjuje.

Orhideje uspevajo na suhih in mokrotnih travnikih in v gozdovih. Ogrožene so predvsem travniške zaradi zaraščanja, gnojenja in nabiranja. Najbolj privlačen je verjetno lepi čeveljc, najvišje pa zraste jadranska smrdljiva kukavica. Najmanjša pri nas je grezovka. Med orhidejami je nekaj prevarantov, ki svojega opraševalca prevarajo s podobnostjo cveta samički. Gre za rod mačjih ušes (Ophrys). Da je prevara popolna, orhideja 'diši' po samički. Opraševalec kožokrilec (kot so čebele, ose …) se skuša s cvetom pariti, prevaran pa odnese na drugi cvet kepo cvetnega prahu. Za uslugo pa ne dobi niti medičine, ker je mačja ušesa nimajo.

V naši okolici so z orhidejami zelo bogate Mlake pri Vipavi (14 vrst), pa travnik nad Rovno nad Budanjami in verjetno (še) kje. Občudujmo jih, fotografirajmo in – varujmo.

Irena Breščak