Za tokratni pohod po Črnovrški planoti smo se zbrali pri domačiji Cenc na Strmcu oz. 'Pri vodnjaku'. Že prvo presenečenje: udeleženci - pohodniki od Gorenjske do Krasa ter iz cele Vipavske doline od Lozic do Šempetra so dali novima planinskima vodnikoma zagona. Takoj na začetku poti nas je pozdravil sonček in tako smo na vsakem postanku odvrgli kakšen kos oblačila, a prav do kratkih rokav so šli le najpogumnejši. Gozdnata pokrajina je vseeno ponujala tudi nekaj sence ter tako tudi sneg obdržala v dobrem stanju. Prvi del shojene poti je bil rahlo leden, a pohodne derezice so vseeno ostale v nahrbtniku.
Ob klepetu in spoznavanju smo že po dobri uri osvojili naš prvi cilj - Čelkov vrh 1.106 metrov nad morjem. Ta manj poznan, neporaščen vrh nam je ponudil pogled na Idrijsko-Cerkljansko hribovje ter tudi na celotne slovenske Alpe od Kamniških (Storžič, Kočna, Grintovec, Skuta) preko Karavank s Storžičem, do našega očaka Triglava z njegovimi okoliškimi dvatisočaki. Lokalnim pohodnikom, med katerimi so nekateri na vrh prišli s turnimi smučmi, smo z nasmehom obljubili, da njihovega skrivnostnega vrha ne bomo izdali. A verjamemo, da bo to presenečenje, ki se skriva le 10 min od glavne pohodne poti proti Javorniku, marsikoga zelo zamikalo. Saj je prehod dinarskega sveta v alpski svetu prav na tem vrhu res lepo opazovati.
Naša pot se je nato spustila v Šajsno Ravan - zaselek, ki tako kot mnoge kmetije na grebenu proti Javorniku, pripoveduje zgodbe nekdaj trdnih in mogočnih kmetij. Življenje se spreminja in gre naprej, a hkrati nas uči hvaležnosti in skromnosti. Tudi nas je lepo uhojena pot vodila naprej, v vzpon z lepim naklonom, po severo-vzhodnem obronku Habatovega vrha in nato nazaj na južno stran Javornika. Tam smo se odločili za kratek a strm vzpon, ki nas je popeljal direktno do razglednega stolpa, ki res preseneti, saj ga zagledaš šele, ko stopiš na sam vrh. S prvega podesta razglednega stolpa smo lahko občudovali naš košček sveta pod kristalno jasnim nebom. Lepo smo dopolni razgled s Čelkovega vrha, saj je tu razgled ponudil še hribe proti jugu in zahodu Slovenije, vse do Snežnika. Lep dan je privabil veliko pohodnikov, predvsem iz Črnega vrha. Tako smo, točno ob poldnevu, v Pirnatovi koči dobili prostor le na klopeh pred kočo. A njihove res odlične tradicionalne jedi, kot so golaž z njoki ali žlikrofi, jota s klobaso, pečenka s praženim krompirjem in zeljem, so nas lepo okrepčale in pogrele.
Bili smo polni energije in tako je druga polovica poti res (pre)hitro minila. Delno krožna pot nas je mimo lepe kapelice pripeljala na izhodiščno pot. Vedno bolj južen in moker sneg je spust na nekaterih mestih malo pospešil. Ob takih temperaturah se bo težko obdržal, predvsem na prisojni strani, a zima bo še dolga, tako da bo novi sneg prelepo pokrajino spet začaral v zimsko pravljico. Tako se je naš peturni pohod, z dodatno uro za kosilo, zaključil. Veselja, sproščenega vzdušja in kep ni manjkalo. Narava nas je lepo sprejela in upamo, da tudi zaščitila pred virusi; tako da z veseljem pričakujemo naslednje zanimive pohode našega društva. Srečno na vseh poteh!
Tomi in Anja Klančnik, vodnika PD Ajdovščina
