V nedeljo, 14. 1. 2024 smo se z družinami podali na organiziran pohod, ki je bil hkrati tudi prvi v nizu družinskih izletov PD Ajdovščina v letu 2024. Kljub slabši napovedi vremena smo se v kar lepem številu, bilo nas je 34, zbrali pri Pomniku miru na Cerju. Cerje je vzpetina, ki se nahaja na zahodnem robu kraške planote. Za večino ljudi poznano območje, kjer stoji stolp z muzejem in razgledno točko, vendar se tam skriva še marsikaj. Območje ima pestro vojno zgodovino in je prepleteno s številnimi zanimivostmi (jame, tematske poti). Tu čez poteka tudi en del 500 km dolge Poti miru, ki povezuje območja, ljudi, ustanove ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte (1915–1917) od Rombona do Devina.

Naš izlet se je, kot rečeno, začel pred Pomnikom miru na Cerju. Tu smo si pod vodstvom lokalnega vodnika, oblečenega v staro vojaško uniformo, ogledali muzej in se seznanili z vojaško zgodovino od časov soške fronte pa vse do osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Lokalni vodnik nas je z izčrpnimi informacijami popeljal skozi zgodovino te krute fronte, njegovo pričevanje pa je še podkrepil kratek film z arhivskimi posnetki te morije. V avli je na ogled odsek brižinskih spomenikov, v vsakem nadstropju pa je predstavljen del slovenske vojaške zgodovine. Na vrhu stolpa je razgledna točka, ki nudi razglede vse od Alp do morja. Tokrat smo se zaradi vremena morali zadovoljiti le z meglenimi razgledi na bližnje vzpetine.

Po dobri urici smo se zbrali pred stolpom in radovedni čakali, kaj si bomo zanimivega ogledali v nadaljevanju. Tu se je naš kratek pohod šele začel. Z lokalnim vodnikom smo se odpravili po Poti miru do spomenika, posvečenega znamenitemu Soškemu levu. Tako so namreč klicali avstro-ogrskega poveljnika Svetozarja Borojevića von Bojno, ki je uspešno načrtoval preobrat na soški fronti in vodil zadnjo, 12. bitko, ter zadal končni poraz italijanski vojski.

Od tu nas je pot vodila do vhoda v jamo Pečinka, ki je v času vojne služila za zaklonišče vojakom. Del te poti je speljan tudi skozi vojaški jarek. Večji del današnje jame je naravnega izvora, nadaljuje pa se v umetni rov, izkopan do vrha hriba Pečina, kjer je bila opazovalnica z ogromnim žarometom. Dolga je 150 metrov, v višino pa premaga 22 metrov. Naravno jamo Pečinka sta kot zaklonišče za vojake v prvi svetovni vojni uporabljali obe armadi. Najprej je bila v posesti avstro-ogrske vojske, v 9. soški bitki, v začetku novembra 1916, pa je prešla v italijanske roke in ostala njihova do konca oktobra 1917. Jama je bila opremljena s pogradi za vojake in kabinami za častnike. V drugi svetovni vojni pa so jo uporabljali tudi partizani. V jami so lepo vidne naravne oblike iz sige, vendar so kapniki in ostale tvorbe precej poškodovani. Pomembna je tudi iz arheološkega vidika, saj so leta 1909 izkopali številne drobce prazgodovinske lončevine skupaj z ostanki človeških kosti.

Po ogledu jame smo se skozi rov povzpeli na vrh Pečine. Tu smo občudovali meglen razgled in naredili krajši postanek. Otroci pa so veselo brskali za več kot sto let starimi vojaškimi 'metki'. Sledil je le še povratek nazaj na Cerje, kjer smo zaključili naš zanimiv, triurni družinski pohod.

Zahvala vsem otrokom, staršem in starim staršem za udeležbo. Se vidimo marca na naslednjem družinskem pohodu.

Vodniki Petra, Gorazd in Vanja, Planinsko društvo Ajdovščina